Program varstva gorske narave

vgn-1

Naravovarstvena prizadevanja, ki v širšem pomenu vključujejo tako spoznavanje, doživljanje kot varovanje naravnih prvin slovenske pokrajine, že od samih začetkov izhajajo iz gorniških vrst.

Pridružujemo se projektu “kakovostne množičnosti”, ki ga vodi in izvaja Planinska zveza Slovenije. Gre za uresničevanje zavedanja, da je vsak obiskovalec gora (še posebej pa član planinske organizacije) hkrati tudi varuh, občudovalec in raziskovalec njenega bistva.

Vsi odseki so naprošeni, da pri izvajanju vseh aktivnosti v naravi namenjajo spoznavanju, doživljanju in varovanju gorske narave posebno pozornost. Verjamemo, da lahko najboljše rezultate dosežemo z osveščanjem članstva in obiskovalcev gora.

V okviru Planinske zveze Slovenije to področje pokriva Komisija za varstvo gorske narave.

Andrej Pečjak

Dokumenti

Prvine slovenske krajine.

Planinsko društvo Domžale se je ob Mednarodnem letu gora pridružilo hotenjem Mednarodne zveze gorniških organizacij (UIAA) izraženim v Listini z vrhov in Tirolski deklaraciji.

Listina z vrhov

Tirolska deklaracija o odlični praksi gorskih športov

Na vabilo Gorniške komisije Mednarodne zveze gorniških organizacij se je septembra 2002 v Innsbrucku zbralo več kot sto vrhunskih plezalcev, alpinistov, odpravarjev, gornikov in funkcionarjev nacionalnih in mednarodnih gorniških organizacij (med njimi Kurt Diemberger, Dought Scott, Andreas Huber, Reinhold Messner, od Slovencev pa Silvo Karo, mag. Klemen Medja, Marko Prezelj in dr. Tomaž Vrhovec). Zbrali so se zato, da bi pripravili Tirolsko deklaracijo, v kateri bi povzeli dobre navade in pravila, ki naj veljajo v gorskih športih. Po dolgotrajnem usklajevanju je bil sprejet dokument, ki v prvem delu opredeljuje splošna načela, v drugem delu, pa so zbrani konkretni napotki za uresničevanje posameznih členov deklaracije. Tirolsko deklaracijo je oktobra 2002 potrdila generalna skupščina Mednarodne zveze gorniških organizacij.

Mednarodni dan gora

Organizacija združenih narodov je – opogumljena z rezultati mednarodnega leta gora, ki je potekalo leta 2002 – 11. gruden razglasila za mednarodni dan gora. Mednarodni dan gora je priložnost, da ozavestimo javnost o pomembnosti življenja v gorah, poudarimo priložnosti za razvoj gorske pokrajine in zgradimo povezave, ki bodo zagotavljale pozitivne spremembe v gorskem svetu.

Vec informacij na http://www.fao.org/mnts/intl_mountain_day_en.asp

 

 

 

Poročilo: Rožni dan

objavljeno ob 19. Jun 2020 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Poročilo: Rožni dan

Za nami je že drugi Rožni dan, ko smo spoznavali cvetje Velike planine in se pogovarjali o zavarovani arniki. Rožni dan je bil s strani PD Bajtar prvič organiziran v letu 2019, v našem društvu pa smo takoj prepoznali pomen takega dneva, zato smo z veseljem pristopili v pomoč pri organizaciji Rožnega dne tudi v letu 2020. Veliko obiskovalcev planine namreč ne pozna gorskega cvetja in se ne zaveda, da je večina rastlin zavarovanih, ker so redke in edinstvene ter največji zaklad planine, ki ga moramo čuvati za naše otroke. Prepričani smo, da se tovrstni dogodki globoko vtisnejo v spomin in da jih moramo izvesti pogosteje tudi v bodoče. Kajti ozaveščanje obiskovalcev Velike planine mora biti naša stalna naloga, ki bo pomagala ohraniti ta naš biser narave. Več slik z dogodka je v ALBUMU. spodaj plakata za Domžalski...

read more

Rožni dan na Veliki planini

objavljeno ob 26. Maj 2020 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Rožni dan na Veliki planini

Dogodek je zaradi vremena odpovedan. Lepo vabimo vse ljubitelje gorskega cvetja na drugi Rožni dan, ki bo v nedeljo, 7. junija 2020. Pri organizaciji in izvedbi sodelujemo člani Planinskega društva Bajtar, Društva Raznolikost in Planinskega društva Domžale. Po spoznavnem pozdravu ob skodelici planinskega čaja bomo odšli na obhod po planini. S skrivnostnim življenjem rož ​n​as bo ​​ponovno seznanjala Petra Sladek, biologinja, ki živi za svoje rastline​. ​​ Letošnji Rožni dan bomo posvetili arniki. Seveda to ne pomeni, da ne bomo podrobneje spoznali tudi drugih rastlin na Veliki planini.​ Arnika je zaščitena rastlina. Pomagajmo ji tako, da širimo zavedanje ​na ​kakšen način arnika (pre)živi in zakaj je prav pri arniki nabiranje tako problematično.​ Veliko obiskovalcev planine namreč arniko nabira zaradi njene zdravilnosti, verjetno ne  vedoč, da je njeno nabiranje prepovedano. Poseben poudarek dogodka bo zato pogovor o zavarovanih rastlinah in načinih njihove zaščite. ​Udeležbo na Rožnem dnevu želimo in moramo zaradi izvedbe na terenu številčno omejiti, zato so obvezne predhodne prijave po SMS na tel. 041 731 797 (Helena)....

read more

Poročilo: Rožni dan

objavljeno ob 11. Jun 2019 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Poročilo: Rožni dan

V soboto, 8. junija 2019, je PD Bajtar na Veliki planini organiziral Rožni dan. Več o dnevu je na kamnik.info – Dobili smo se zaradi večne teme, ki žal nima konca…     Tu pa le nekaj naših...

read more

Rožni dan

objavljeno ob 3. Jun 2019 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Rožni dan

PD Bajtar v sodelovanju z društvi in organizacijami, ki so povezane z Veliko planino, vabi vse ljubitelje gorske narave na voden pohod po Veliki planini. Med pohodom bomo spoznavali bogastvo gorskega cvetja, se jih naučili razlikovati, predvsem pa z njimi spoštljivo ravnati. Zbirno mesto pohoda je 8. junija 2019, ob 11.00, v Velikem stanu pri “parlamentu”. Zaključek je načrtovan ob 16.00 v Domžalskem domu na Mali planini. Vabljeni!      ...

read more

Poročilo: Škocjanski zatok

objavljeno ob 18. Apr 2019 v Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Poročilo: Škocjanski zatok

Izlet v Škocjanski zatok pri Kopru je potekal v organizaciji PD Blagovica za celoten MDO KB območja. Prosto po obiskovalcih: čarobni otok narave sredi urbanega okolja! Fotografije Helena Giacomelli.  ...

read more

Izlet v Škocjanski zatok pri Kopru

objavljeno ob 25. Mar 2019 v Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Izlet v Škocjanski zatok pri Kopru

V soboto 13. aprila 2019 vabljeni na izlet v naravni rezervat Škocjanski zatok pri Kopru. Pohod po parku bodo vodili strokovni sodelavci rezervata, ki nas bodo seznanili z živalskim in rastlinskim življenjem v parku. Izlet organizira PD Blagovica za člane vseh društev Kamniško Bistriškega območja. Za vse velja, da je skupen zbirni prostor v Domžalah, za restavracijo Park v soboto 13.4.2019 ob 8:00 uri. Z avtobusi se bomo odpeljali do Kopra, točneje do Sermina. Cena izleta je 6 eur (vodenje po parku), prevoz pa je za člane društev brezplačen in ga krije MDO PD KBO. Prijave za PD Domžale zbira Helena Kermauner na tel. 041 731 797, do ponedeljka, 8. aprila 2019. Več informacij pa lahko dobite tudi pri vodji izleta, Bojanu Pustotniku, na tel. 041 710 681. Vabljeni!...

read more

Lumarjev gorniški večer s Tadejo Trošt Sedej

objavljeno ob 27. Nov 2017 v člani, Članstvo, Gorniški večeri, Splošno, Varstvo gorske narave | ni koment.

Lumarjev gorniški večer s Tadejo Trošt Sedej

Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžale vabita na LUMARJEV GORNIŠKI VEČER Z DR. TADEJO TROŠT SEDEJ PODNEBNA TEKMOVALNOST. (sedemdeseti po vrsti). Lumarjev gorniški večer bo v torek, 5. decembra 2017, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale, Cesta talcev 4 v Domžalah. Tadeja Trošt Sedej (1970) iz Ljubljane, biologinja, doktorica znanosti (2005). Poročena, mama štirih otrok, zaposlena kot docentka na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z ekologijo in fiziologijo rastlin, preučuje odziv rastlin na stresne razmere, kot so človekovi posegi, povečano sevanje, onesnaženje in segrevanje. Avtorica ali soavtorica znanstvenih in strokovnih publikacij ter mentorica diplomskih in magistrskih del. Po uvodni predstavitvi se bo s Tadejo pogovarjal Borut Peršolja. Vstopnine...

read more

Gorniška šola Planinskega društva Domžale

objavljeno ob 5. Mar 2017 v člani, Članstvo, Splošno, Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Gorniška šola Planinskega društva Domžale

Gorniška šola Planinskega društva Domžale Za koga? Za vse (načeloma namenjeno odraslim), ki so se lani in ki so letos do začetka marca na novo včlanili v Planinsko društvo Domžale, pa tudi za vse ostale (člane in nečlane). V primeru večjega števila prijav imajo društveni novinci prednost. Predvideno število udeležencev deset do petnajst. Kaj? Nekaj ključnih predavanj v prostorih društva (Kopališka cesta 4, Domžale; ob sredah od 19.30 do 21. ure) ter izlet (Velika planina) in tura (Gradiška tura), kjer bomo teorijo prelili v prakso. Izlet bo namenjen osnovnim prvinam priprave in izvedbe izleta, tura pa bo bila namenjena vzponu po zelo zahtevni poti, torej plezenje in uporaba samovarovalnega sestava. Oprema Osebna gorniška oprema: gojzarji, nahrbtnik, vetrovka/jakna, dolge hlače, pulover, rezervna oblačila, kapa, rokavice, zavitek prve pomoči z zaščitno (astronavtsko) folijo, dežnik, kos izolacijske podloge za sedenje, vrečka za smeti, osebni dokumenti. Osebna tehnična oprema: plezalni pas, samovarovalni sestav, čelada, pomožne vrvice, kompas. (Možnost izposoje društvene tehnične opreme.) Več … Izvajalci? Društveni inštruktorji in vodniki. Cena Brezplačna predavanja in izposoja tehnične opreme za nove društvene člane (sofinanciranje stroškov izleta in ture), za ostale 30 €. Zakaj? Ker smo društvo po meri gora in nam ni vseeno, kako se naši novi člani vključujejo v društvo in gorniško dogajanje. Dodatne informacije Luka Skočir, načelnik vodniškega odseka (luka.skocir@gmail.com, 031 254 597), Borut Peršolja (borut.persolja@guest.arnes.si, 041 680 217), ROK PRIJAV: ponedeljek, 13. marec 2017 do 17. ure, na info@pdd.si *** OKVIRNI PROGRAM – Prvi vozel (sreda, 15. 3. ob 19.30) Društveno življenje (Janko Vodlan) pozdrav s strani predsednika društva, kratka predstavitev dela društva po odsekih Gorništvo (Dušan Prašnikar) predstavitev slovenskega gorništva, planinske organizacije in slovenskih gora, častni kodeks slovenskih planincev – Drugi vozel (sreda, 22. 3. ob 19.30) Gremo v hribe in kaj sedaj? (Borut Peršolja) izbor cilja in poti, oprema, pred odhodom Vzpon (1) (Borut Peršolja) Začetek izleta, hoja v skupini, počitek, tempo, toplotna regulacija, spremljanje dogajanja, planinska koča – Izlet na Veliko planino (25. 3.) (Jernej Grad) Iz Stahovice čez Pasjo peč do Domžalskega doma. – Tretji vozel (sreda, 29. 3. ob 19.30) Vzpon in spust (2) (Milan Jazbec) Dosega vrha, priprava na sestop, varnost v gorah, vreme, nesreča na počiva Doživljanje po izletu (Marija Petarka) Beseda, fotografija, slika, film, splet, društveni kanali – Četrti vozel (dve temi po izbiri udeležencev) (sreda, 5. 4. ob 19.30) Orientacija v gorah (Luka Skočir) Spoznavanje in varstvo gorske narave (Borut Peršolja) Markacizem (Lojze Pirnat) Alpinizem (Milan Jazbec) Fotografiranje (Lili Jazbec) Družinsko gorništvo (Borut Peršolja) Tura na Gradiško turo (sobota, 8. 4.) (Luka...

read more

Sprejet nov Načrt upravljanja TNP za obdobje 2016 – 2025

objavljeno ob 18. Maj 2016 v Alpinistični odsek, Mladinski odsek, Športno plezalni odsek, Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Sprejet nov Načrt upravljanja TNP za obdobje 2016 – 2025

Programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja je namenjen tako javnemu zavodu Triglavski narodni park kakor tudi deležnikom in uporabnikom prostora, ki se jih zavezuje k uresničevanju ciljev in namenov narodnega parka. Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 5. 5. 2016 sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let. Načrt upravljanja določa dolgoročne in operativne cilje, naloge ter predvidene aktivnosti za področja ohranjanja narave in naravnih virov, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja poselitve in trajnostnega razvoja, obiskovanja in doživljanja ter skupnih podpornih aktivnosti za učinkovito izvajanje vseh področij. Dolgoročni cilj na področju ohranjanja narave in naravnih virov je prednostno ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot ter pestrosti habitatov, živalskih in rastlinskih vrst na območjih divjine in krajinske pestrosti. Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi, ki bodo prispevali k vzpostavitvi kakovostnega monitoringa prostoživečih vrst in habitatnih tipov, ohranjanja naravnih vrednot, travišč, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja dobrega stanja voda, prepuščanja barij naravnim procesom, ohranjanja jam, melišč in skalovij ter ohranjanja območij Natura 2000 zunaj narodnega parka. Z načrtom upravljanja so načrtovani ukrepi na področju ozaveščanja o kulturni dediščini, ohranjanja nepremične kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja premične in žive kulturne dediščine. Za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj je pomembno, da se tudi v narodnem parku zagotovijo ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere. Razvoj je pogojen s prepoznavanjem in izkoriščanjem primerjalnih prednosti narodnega parka, tako za bivanje, kakor za zaposlovanje lokalnih prebivalcev. V ospredju je trajnostna raba naravnih virov ter urejena infrastruktura in javne storitve, ki bodo olajšale življenje in delo, hkrati pa prispevale k ohranitvi poseljenosti. Načrtovani so ukrepi, ki bodo prispevali k zagotavljanju ohranjanja kmetijstva in podeželja, razvoju zelenega turizma, podjetništva in spodbudam za zaposlovanje, boljši dostopnosti javnih služb, urejeni prometni, komunalni in telekomunikacijski infrastrukturi ter k trajnostni mobilnosti, prav tako pa h krepitvi trajnostnega razvojnega načrtovanja. Na področju obiskovanja in doživljanja se bo zagotavljalo ustrezno urejeno in vzdrževano infrastrukturo in podporno okolje. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bosta nadgrajeni mreža informacijskih točk in parkovna infrastruktura, prednostno se bodo izvajale naloge upravljanja obiskovanja, okrepile pa se bodo tudi aktivnosti na področju informiranja, ozaveščanja in kakovostnega vodenja obiskovalcev. Za uspešno delo upravljavca narodnega parka je izjemnega pomena aktivno sodelovanje z lokalnimi prebivalci ter lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Javni zavod Triglavski narodni park je v postopku priprave načrta upravljanja od februarja 2011 posvetil veliko pozornosti vključevanju strokovne in zainteresirane javnosti s pripravo forumov, delavnic, na katerih so poleg služb JZ TNP sodelovale strokovne ustanove, ministrstva, parkovne lokalne skupnosti, nevladne organizacije ter lokalno prebivalstvo, strokovna in druga zainteresirana javnost. Javni zavod Triglavski narodni park je vsebine načrta upravljanja že vključil v program dela za leto 2016.   Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025 (3 MB)   Kaj pomeni Načrt upravljanja za obiskovalce gorskega sveta?   Planinstvo Planinstvo ostaja tudi v prihodnosti pomembna prostočasna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo v narodnem parku. Ob vse večji obremenitvi gorskega sveta bo treba dejavno slediti etičnim načelom glede odgovornosti do okolja in procesom vzdržnega razvoja alpskega prostora ter z ustrezno planinsko infrastrukturo, izobraževanjem in ozaveščanjem skrbeti za večjo varnost obiskovalcev gora. Splošne usmeritve: Obiskovalci se ozaveščajo o pomenu in občutljivosti visokogorskih ekosistemov ter usmerjajo v manj obremenjena in manj ranljiva območja. Obiskovalci se ozaveščajo o negativnih vplivih...

read more

Bili smo v Krakovskem gozdu

objavljeno ob 22. Mar 2016 v Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Bili smo v Krakovskem gozdu

V nedeljo – na prvi pomladni dan – smo se odpravili na prvi letošnji skupni pohod člani kamniško bistriškega območja (MDO PD KBO), torej člani planinskih društev Domžale, Kamnik, Janez Trdina Mengeš, Onger Trzin, Komenda, Blagovica in Moravče. Vreme je bilo kot nalašč za izlet, saj nas je že navsezgodaj pozdravilo sončno in toplo vreme. Zborno mesto je bilo v Domžalah in po kratkem preštevanju smo potrdili 87 udeležencev. Med vožnjo smo se pogovarjali o naravi, ki nas obdaja. Obstoj veliko rastlinskih in živalskih vrst v širšem področju Evrope je ogrožen, pri nas pa živimo sredi bujno rastočih gozdov in travnikov, pa se tega vse premalo zavedamo. V Kostanjevici nas je čakala skupinica, ki nas je vodila skozi načrtovan program. Alja Pincolič, Toni Kastelic in Dušan Klenovšek so poskrbeli, da je bil dan izvrstno zapolnjen. Najprej nas je simpatična domačinka Alja popeljala po Kostanjevici na Krki, ki premore mnogo zgodovinskih zgodb mesta na otoku. Utrip in življenje mesta sta od nekdaj tesno povezana z lesenimi mostovi nad reko Krko, ki vsake toliko mesto tudi poplavi. Takrat ostanejo čolni edino prevozno sredstvo domačinov. Mesto na južni strani obdajajo Gorjanci z izrazitimi kraškimi izviri in jamami, na severnem delu pa skoraj neprehoden Krakovski gozd, izrazito mokrišče, kjer voda zastaja na površju zaradi podtalnih plasti gline. Pripravljeni za pohod smo se preobuli v gumijaste škornje in pogumno zakoračili v gozd. Pohodniki smo se razdelili v dve skupini, da smo lažje sledili razlagam Dušana in Alje. Na področju Trstenika, kjer so tudi drstišča ščuke, je Dušan takoj našel plavčke, žabice, ki v času dvorjenja postanejo povsem modre barve. Otroci, ki so bili z nami, so bili očarani nad potjo, živalstvom in rastlinjem. Voda, blato, brvi in žabice. Kaj lepšega? Ostali smo se navduševali nad množičnim cvetenjem močvirskih tulipanov ali močvirskih logaric na mestih kjer so ravno odcvetele poljane velikih zvončkov (kronic ali turških zvončkov), čez kakšen mesec pa bodo tukaj zacveteli še poletni zvončki. Ni potrebno posebej omenjati, da so vse vrste zavarovane in zato najlepše ravno v svojem okolju. Naučili smo se prepoznati črno jelšo, pa beli gaber. Najbolj pa so mogočni hrasti, ki v gozdu kraljujejo že skoraj 400 let. Resslova pot, po kateri smo hodili, meji na  40 hektarjev velik del gozda, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat. Področje naseljuje tudi več kot sto vrst ptic in veliko število dvoživk. Opazili so gnezdišča črne štorklje, orla malega klinkača  ter žolne, detlje, sove. Naša skupina je bila prevelika, da bi imeli možnost v tišini poslušati zvoke, ki so v gozdu. Morda pa smo marsikoga vzpodbudili, da se bo tudi sam odpravil raziskovat skrite kotičke narave. Naš pohod ni bil naporen, na noben prav visok vrh nismo prišli, pa vendar smo bili vsi zelo zadovoljni. Nekaj pristno otroškega se je oglašalo v vsakem od nas. Čof, čof po vodi, pa se nihče ni razburjal. Zadnji del dneva smo preživeli na Gorjancih. V zidanici gostišča Žolnir so nam pripravili okusne in obilne malice ter postregli z domačim vinom (cviček, modra frankinja). Ko se je sonce skrilo za oblake, je bil čas, da se odpravimo proti domu. Hvala vsem za nova poznanstva, nova spoznanja in nasploh prečudovito užit dan. Več fotografij v...

read more