Skoči na vsebino

Poročilo | Radomlje – Trnovče, DPS III, 2026

Vreme res ni bilo najboljše, a se nas je v nedeljo, 15. novembra, vseeno zbralo kar devet pohodnikov! 

Na poti smo bili tudi trije markacisti, ki smo malo preverili ali na naši obhodnici vse štima. In ja, vse je v najlepšem redu, pot je dobro označena, usmerjevalne table so, kontrolne točke so ok.

Veseli me, da je moker jesenski gozd všeč tudi komu drugemu, ne samo meni. In to kljub mračnim razgledom (razgledom?), občasnemu pršenju, blatu, ogromnim količinam listja in podobnim ne-pravim malenkostim, ki naj bi definirale nek lep pohod. A vseeno, jesen ima neko posebno moč, vseh teh “zoprnih” stvari več ali manj nismo opazili. 

Pohod smo tudi tokrat malce priredili in da nismo preveč asfaltirali, smo raje zavili po grebenu do Čeha in v Kolovcu mimo gradu ter čez najvišji občinski vrh le našli izmikajočo se Lukovo bolnico. Do Trnovč je potem nekako še šlo, nato pa smo spet zavili direktno dol v Trnjavo.

Pri Čehu smo bili pol ure prezgodnji, kar pa gospodarice ni niti najmanj motilo, da nam ne bi odprla. Okrepčilo na toplem nam je res prišlo nadvse prav!

Stari grad na Kolovcu nas je kar presenetil, presneto velik je moral biti! Tole spodaj je LIDAR posnetek. Precej ga je bilo, kajne?

Po gradu smo se pa morali kar dobro prebijati med mladimi gabri, bukvami in nasploh šibami, pot po grebenu je res že dodobra zaraščena, bomo morali večkrat it in jo dobro uhodit!

Do Velikega vrha, najvišjega vrha občine Domžale smo se končno malo bolj zadihali, Lukovo bolnico pa smo v začetnem brezpotnem spustu vseeno direktno locirali.

Še gor do Dupeljn, nato pa malce asfalta, makadama in spet asfalta do kontrolne točke v Trnovčah. Spust do Trnjave je bil potem spet eno samo listnato veselje! A vseeno, priznam, da v takem jesenskem gozdu neizmerno uživam. 

Zato pa gremo naslednjič po še! Še letos.

Najlepše se zahvaljujemo Mateji in Bojanu, ki sta nas toplo in prijazno pogostila na koncu naše poti! Je pa še bolje sedlo kot pri Čehu! 🙂

Več slik v ALBUMu!

Se vidimo naslednjič, če bo le čas in volja!

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja