Skoči na vsebino

Vtisi s Tečaja gibanja po zavarovanih poteh

Po lanskem, uspešno izpeljanem, tečaju varnega gibanja po zavarovanih poteh, se tudi letos soglasno odločimo in dogovorimo vodniki PD Domžale in PD Vitanje, da družno ponovimo enodnevni osnovni tečaj varnega gibanja po zavarovanih poteh. 
 
Zaradi številčne udeležbe, se tudi tokrat odločimo tečaj izpeljati v Vipavi na Gradiški turi, kjer imamo na voljo dve zavarovani smeri in sicer Furlanovo, ki je nekoliko lažja ter za bolj pogumne Otmarjevo.
 
Zgodaj zjutraj se zberemo v Domžalah v športnem parku, naložimo opremo in se razporedimo po avtih, ter po AC LJ-NG krenemo v smeri Vipave, kje na  izhodu Vipava tudi zapustimo AC. Nadaljujemo v smeri vasice Gradišče nad Vipavo, kjer se nahaja plezališče in kamp Tura. Peš se povzpnemo do parka v spomin Fricu Furlanu in Otu Črnilogarju. Fric Furlan je bil ljubitelj gora, ki se je v Gradiški turi smrtno ponesrečil leta 1952. V njegov spomin je idejni oče Oto Črnilogar pred več kot 50 leti zasnoval eno najstarejših varovanih poti na Slovenskem, dobrih 200 m dolžine in 145 m višine imenovano Furlanova smer. 2019 pa so v njeni bližini prav tako v spomin, le da Otu Črnilogarju postavili bolj zahtevno, 450 metrov dolgo in 235 m visoko zavarovano pot imenovano Otmarjeva smer. 

V spominskem parku nas najprej nagovori načelnik VO, Luka Skočir. Zatem se vodniki razdelimo med pet delovnih postaj, kjer tudi petim skupinam udeležencev prenesemo teoretične osnove varnega gibanja med katere spadajo teme kot so – priprava na turo – oprema potrebna in priporočena  na zavarovanih poteh – nevarnosti, ki prežijo na pohodnike v gorah – osnovni vozli in nameščanje varovalne opreme in gibanje po poligonu. Na teh delavnicah udeleženci prejmejo neko osnovno teoretično znanje in prve korake v svet gibanja po teh poteh.
 
Kmalu se odpravimo tudi v pravo zavarovano steno, kjer se nekateri udeleženci prvič srečajo tako z uporabo varovalne opreme, kot s samim napredovanjem po strmih prepadnih stenah nad Gradiščem. Ker so nam vodnikom udeleženci hitro zaupali in vedeli da jim bomo s svojim znanjem in izkušnjami takoj priskočili na pomoč, izginejo tudi zadnji zametki treme in strahu, ostaneta le strahospoštovanje pred kamnito steno, kjer pa je pravzaprav edina varovalka, da tako plezanje ne postane rutina in vsled tega nevarno. Pravzaprav je bilo opaziti, da celo zelo uživajo in se veselijo nove, zanimive in bogate izkušnje. Svoje pripomore še sonček, kateremu se uspe prebiti izza oblakov in narediti plezanje še bolj atraktivno skupaj z izjemnimi razgledi z vertikalne stene na Vipavsko – Ajdovsko Dolino, Vipavska Brda, greben Čavna, Otliški Greben, Golake, Gradiško Turo, Trstelj in celo do morja v Gradaški zaliv nam je segel pogled. 

Skratka, s Furlanovo so vsi tečajniki opravili z odliko, kar je bilo razbrati na njihovih nasmejanih, ponosnih in zadovoljnih obrazih. Na vrhu Furlanove smeri pa se je bilo potrebno odločiti kam nadaljevati. Bile so tri možnosti med katerimi so se lahko odločili udeleženci, prva je bila končni vzpon na vrh Gradiške Ture, druga spust na izhodišče in tretja vzpon po prvem delu zahtevne Otmarjeve smeri.

Seveda na odgovor ni bilo potrebno nič čakati in skoraj zahteva je bila “Otmarjeva”, tako da nam vodnikom ni preostalo drugega kot “da jih ubogamo”. S sedla se spustimo do vstopa v Otmarjevo smer, kje nekaterim udeležencem zastane dih, ne pa tudi korajža. Otmarjeva smer je v prvih 50 višinskih metrih ocenjena na zahtevnost B/D, kar pomeni da je en kratek odsek previsen. Zaradi tega se za vzpon ne odločijo vsi. Kljub temu ni bilo malo tistih ki so poskusili z vzponom, med njimi tudi najmlajši in najstarejši. Seveda pa je za varnost z vrha poskrbel Luka, za spremljanje predvsem najmlajših pa vodniki, ki so bili ves čas v njihovi bližini. Skratka, od prvega do zadnjega, ki so vstopili v smer so z odliko opravili z njenim najtežjim delom. Povratek nazaj in njihovi izrazi pa so prežeti z neizmernim ponosom da jim je uspelo. Tudi vodniki smo bili izjemno ponosni na njih, še posebej na najmlajše udeležence. S tem smo tudi zaključili naš današnji vzpon.

Sledi le še spust na izhodišče ter  zasluženo okrepčilo, kjer smo tudi naredili analizo današnjega tečaj z vsemi plusi in minusi, ter predlogi za izboljšanje zanimivosti tečaja. In če potegnemo črto pod celoten dan: veliko smeha, še več uživanja, ogromno ponosnih obrazov, izjemno veliko novega znanja, predvsem pa veliko novih izkušenj. Kljub vsemu pa smo skupaj dorekli, da z današnjim dnem ne bomo dobili diplome, da smo že “plezalci”, ugotovili smo, da tudi strokovnjaki plezanja nismo, smo pa z velikim korakom vstopili v nov svet težavnih poti. Dobili smo teoretično osnovo kot osnovo gibanja na zavarovanih poteh, vendar pa potrebujemo še kar nekaj vaje in izkušenj, a začetek je obetujoč in izjemen. 
 
Skratka, naslednje leto ponovimo!
 
zapisal: Matjaž Škulj, vodnik PZS

zelo veliko fotografij pa je še  v ALBUMU dogodka
 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Na vrh!