Da macesni rumenijo in področja porasla z macesni postajajo zlato rumena že vrabci žvrgolijo in to si seveda želimo ogledati in se “spotoma” povzpeti še na tri dvatisočake in tri vrhove malo pod dva tisoč. Čakala nas je torej večurna hoja po poteh postlanimi z macesnovimi iglicami, ki so dajale občutek hoje po debelem volnenem tepihu in ne skoraj visokogorju.
Zgodaj zjutraj še po trdi temi, v nedeljo 23. oktobra 2022, odrinemo iz Domžal do Kamnika, naprej do Črnivca, kjer prečimo Kranjskega Raka v smeri Luč in se zapeljemo do Podvolovjeka, kjer se sestanemo z ekipo in Štajerske in Savinjske ter skrenemo levo strmo v breg Podveže do planine Ravne, kjer pustimo naša vozila.
Ko se ravno naredi dan prispemo na pl. Ravne in nismo bili med prvimi kar naznanja kar precejšen obisk planote. Popoldne je bila planina že čisto zaparkirana in razlog, da smo bili tako zgodnji, je upravičen. Po napovedi sončne nedelje je obisk planine neverjeten, saj smo videli vsaj dve večji skupini pohodnikov. Tudi mi takoj pobegnemo v sprva smrekov in bukov gozd, dokaj kmalu pa tudi med macesne.
Zelo kmalu dosežemo planino Polšak (tudi Polšek) in se usmerimo proti 1.910 m visokem Križevniku nad prepadno južno steno Robanovega kota. Sprva prelep jutranji sončni vzhod zamenja veter in podenje meglic po planini medtem, ko so najvišji vrhovi zaviti v oblake. Na vrhu Križevnika, kjer je skrinjica »Aljažev stolp« z vpisno knjigo, se vreme le nekoliko umiri, čeprav veter ne poneha se prikažejo tudi sončni žarki.
Nadaljujemo pod grebenom 1.879m visokega vrha Poljske Device na naš prvi dvatisočak, 2.028 m visoko Moličko Peč. Pogled na okoliške vrhove je bil deloma meglen in na trenutke spet idealen, v dolini v Robanovem kotu in na Krofički se pravljično podijo meglice. Ostala dolina se kopa v morju pretrgane megle. Sledi strm vzpon z nekaj malega poplezavanja na 2.110 m visoko Veliko Zelenico in 2.114 m Veliki Vrh.
Razgledi pa tako-tako, na trenutke izjemni in na trenutke megleni, tudi močan veter doda svoje in nekako stremimo k temu, da na hitro opravimo z obema vrhovoma in se spustimo nekoliko nižje v zavetrje. Sledi strm spust na Moličko planino od koder se vidi jamarski bivak. Nadaljujemo spust proti Zelenim tratam in ponoven vzpon, tokrat na naš zadnji vrh, 1.966m visok Dleskovec.
Z Dleskovca nadaljujemo do Dolgih trat, kjer namesto naravnost na pl. Ravne skrenemo desno še na obisk pl. Jezerca. Sem zaide le malo ljudi. Po zanimivi in prijetni brezpotni gozdni stezi se vrnemo na pl. Ravne, kjer zaključimo čudovit pohodniški dan z ogledom zlatih macesnov in kar šestimi osvojenimi vrhovi v skupni pridobljeni višini 1.658 m, dolžini skoraj 15 km in skoraj 9 urah hoje.
Čeprav je vremenska napoved obetala veliko lepše razglede, nismo bili prav nič razočarani, saj so le ti sicer občasno ponudili pravljičen razgled na vzhodni in severni del Slovenije z Raduho, Peco, Olševo, Uršljo goro, Smrekovec, Golte, pa južno Rogatcem in Lepenatko, med tem ko razgledov na zahod, praktično od Deske naprej ni bilo. Kljub na trenutke orkanskemu vetru, smo skupina pohodnikov pod okriljem PD Domžale, PD Vitanje in PD Zg. Polskava Pohorje in vodstvom vodnikov PZS: Tomislava Zorina, Matjaža Škulja in Robija Farkaša, v dobri družbi pohodnikov imeli prekrasen dan na vedno prelepi Dleskovški planoti in njenih brezpotjih.
foto ALBUM: udeleženci ture
zapis: Matjaž Škulj
