Zgodaj zjutraj, 14. avgusta 2022 ob 3.30, se nas je zbrala skupina pohodnikov pod vodstvom PD Domžale in PD Vitanje, katera je krenila proti Gorenjski. Pot nas je vodila preko Mengša, mimo Kranja in Jesenic do Mojstrane, kjer smo skrenili v Dolino Vrat in v zgodnji jutranji uri še za “las” ujeli tistih nekaj zadnjih prostih parkirnih mest, predno so zaprli parkirišče zaradi prezasedenosti. Alternativa bi nam bila organiziran avtobusni prevoz v Vrata, vendar bi izgubili debelo uro časa. Pa vendar nas je sreča pričela spremljati tako zjutraj kot čez celi dan.
Še po temi smo se odpravili mimo spokojno mirnega Aljaževega doma in kmalu smo zagrizli v strmino pod severno Triglavsko steno, Sfingo, Plemenicami in južnega ostenja Bovškega Gamsovca proti Luknji. Tik pod vrhom sedla smo pričakali sončni vzhod in neverjetne poglede na Karavanke, dolino Kamniške Bistrice in Stenar. Z Luknje pa še na vzhodni del Julijcev in Zadnjico. Z Luknje se usmerimo desno (levo vodi pot na Plemenice, naprej pa v Zadnjico) v breg in kmalu dosežemo pravljično razgledno travnato jaso v Krnici, točno nasproti očaka Triglava, kjer si privoščimo počitek za dušo.
Nadaljujemo dokaj strmo proti našem današnjem cilju 2.392 m visokemu Bovškemu Gamsovcu, katerega kmalu dosežemo. Razgledi pa……kaj naj napišem, Matajur, Nanos, morja se žal ni videlo, Viševa skupina, Kanin, Jalovec, Mangart, Bavški Grintovec, Razor, Planja, Stenar, Škrlatica, Karavanke in del KSA, Cmir, del Vrbanovih, Rjavina, Triglav, Sfinga, Plemenice, Kanjavec, Vodnikov Vršac, Lepo Špičje, Zadnjiški Ozebnik, Zadnjica…in še in še….
Z vrha se spustimo na Dovška Vratca 2.176 m, kjer se skupina razdeli na dva dela in sicer prva krene pod Robijevo taktirko osvojit 2.501 m visok Stenar, drugi skupini pod Matjaževim vodstvom pa se ob Helenini ideji zalušta okrepčilo v Pogačnikovem domu na Kriških podih. Ob dogovorjeni uri se ponovno snidemo na Dovški vratcih, od koder nadaljujemo spust čez Sovatno v dolino Vrat.
Med potjo navzdol pa na najbolj zahtevnem delu Sovatne naletimo na slabo opremljenega očeta Daria in 6 letnega sina Sergia, ki sta imela velike težave pri sestopu, zato smo jima po naših najboljših močeh pomagali sestopiti v dolino, za kar se nam zahvalita z okrepčilom v Aljaževem domu v Vratih.
S tem smo tudi zaključili uradni del našega potepa po Kriških podih in njegovih vrhovih.
Rad bi se zahvalil vsem udeležencem za veselo in duhovito družbo, za izjemno druženje, za sodelovanje na turi, Silvotu za glasbene vložke na orglicah, predvsem pa za nesebično pomoč in čut do sočloveka v stiski, ter posledično odgovorno ravnanje in resnost dejanj, na popolnoma “ne resni in nasmejani” turi.
Hvala!
Zapisal: Matjaž Škulj, vodnik PZS pri PD Domžale
Foto: udeleženci ture
