Z družbo po Domžalski poti spominov

Zapisala: Gabrijela Visenjak, Domžale

V pomladnem času 2020, ko je bila razglašena epidemijo in smo se lahko gibali samo v svoji občini sem na spletu zasledila opis Domžalske poti spominov, ki jo je zapisal Aleš Kermauner. Ker sem kot mlada planinka to pot že prehodila (takrat se je imenovala »Po poti spominov NOB občine Domžale« in doma poiskala vodnik z zbranimi žigi in prejetimi značkami) in mi je ostala v lepem spominu sem začela iskati podatke, kje si lahko pridobim dnevnik žigov. Nagovorila sem še nekaj prijateljev in na TIC Domžale odšla po dnevnike žigov, ter zemljevid poti.

Na prvo etapo od Domžal do Moravč smo se odpravili 20. 6. 2020. Devet navdušencev poti se je zbralo za Kamniško Bistrico, kjer smo našli prvi žig. Takoj smo ugotovili, da imamo težavo, saj nihče ni imel s seboj blazinice za žig. Znašli smo se po svoje in uporabili jutranjo roso, ter drevesne liste in naredili blazinico. Zaradi tega so nekateri žigi bolj slabo vidni. Pot je bila čudovita in je v dobri družbi hitro minila. Do Moravč smo potrebovali 7 ur , s tremi postanki za malico.

Na drugi del poti smo se odpravili 20. 9. 2020. Pot smo začeli v Moravčah in si v zgodnjih jutranjih urah že privoščili kavo na naši prvi postaji Limbarski gori. Počasi smo se pomikali proti cilju in sicer do Trojan. Seveda smo si na cilju privoščili krof. Ta pot nam je ostala najbolj v spominu, predvsem predel od Golčaja do Doline. Občutek imaš kot bi hodil po visokogorju. Za pot smo potrebovali 6 ur z dvema postankoma.

Na tretji del poti smo se odpravili 16. 1. 2021. Pot smo začeli na Trojanah in se podali na najvišji vrh naše poti Špilk. To zimo je bilo veliko snega, tako da smo do vrha kar gazili. Pot smo zaključili v Blagovici. Za pot smo potrebovali 4 ure, z dvema postankoma.

Četrti del poti smo izvedli 27. 2. 2021. Pot smo začeli v Blagovici in nadaljevali mimo vasi Češnjice, Pšajnovica… Na poti se nam je pridružila prijazna psička, ki je z nami vztrajala skoraj do konca poti. Začeli smo se spraševati, kaj bomo z njo, ko pridemo v mesto. Zato smo jo slikali in objavili na spletu, če jo kdo morda pogreša. Kmalu se je oglasila gospa in jo prišla iskat na Rudnik pri Radomljah. Srečen konec vse dobro. Na cilj v Radomlje smo prišli po 5 urah hoje in enem počitku.

Na zadnji del poti smo se simbolno odpravili 1. 5. 2021. Pot smo začeli kar v Domžalah in se za Bistrico odpravili do Homškega hriba. Do cilja ( Domžal) smo hodili 7 ur, vmes pa smo imeli tri postanke. Zaključek poti smo proslavili s sladoledom.

Kljub epidemiji nam dobre volje ni zmanjkalo in smo Domžalsko pot spominov zaključili polni lepih spominov in doživetij.

Še nekaj misli:
Ker smo tko fajn družba, spotoma poberemo še vaško kužico, ki noče domov. (Lili)

Vsaka etapa je imela svoj čar, vse skupaj pa neprecenljiv pogled na zgodovino in predvsem na vprašanje, od kje ljudem toliko moči, da so lahko šli skozi vse kar se jim je dogajalo. Opravljena pot je spomin na tiste grozne čase, ter opomin, da se kaj takega ne bi ponovilo. (Tomaž)

Odlična družba, neuničljivi sendviči in veliko smeha ter osupljiva narava in razgledi. (Saša)

foto: udeleženci pohoda

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja