Skoči na vsebino

Poročilo: Pohod po Ihanski krožni poti

​Za nami je vikend, v katerem smo zaradi obveznosti omejevanja števila udeležencev kar dvakrat izvedli enak pohod po Ihanski krožni poti. Prva izvedba pohoda je bila v soboto, 27. marca 2021, popoldan, druga izvedba pa kljub deževni vremenski napovedi, v nedeljo, 28. marca 2021, dopoldan. Dežja je bilo na srečo le za​​ vzorec, mi smo pa v prijetnem tempu v štirih urah prehodili dobrih 11 km dolgo pot.

Ker je bil to prvi voden pohod po novo označeni poti, smo v našo družbo povabili tudi Miro Bečan iz Službe za turizem TIC Domžale, kjer so znali prisluhniti domačinom in njihovi ideji o priljubjeni rekreacijski poti. Turisti tu najdejo obilo obeležij davne in novejše zgodovine, kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti.

Pot so z rumenimi markacijami in usmerjevalnimi tablami strokovno označili markacisti Planinskega društva Domžale. Gre za krožno pot, kateri se lahko pridružite kjerkoli, saj vas usmerjevalne table s časovnico usmerjajo tako v eno kot v drugo smer.

Mi smo naša pohoda pričeli v Športnem parku v Ihanu. Kaj kmalu pa smo že zavili v pomladni gozd in ob žvrgolenju mnogoterih ptic je bilo doživetje pohoda še močnejše. Kmalu smo prišli do cerkve Sv. Kunigunde na Taboru.

Čez Brdo pot zavije še do cerkve Sv. Miklavža na Goropečah, kjer je v južni steni zvonika vzidan kip sv. Miklavža, zavetnika brodarjev na Savi.

Od tu po gozdni poti nadaljujemo do Oklega, kjer je spominski park NOB. Ob obeležju najdete tudi žig Domžalske poti spominov.

Najvišja točka tokratne poti je pri Judeževi domačiji. V okolici smo odkrili rastišča čemaža. Pot se nato obrne strmo navzdol in že smo v Dobovljah, kjer je bil čas za prvo malico.

Čakal nas je svet kraških jam v spremstvu Aleša in Irene Stražar, izkušenih vodičev Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Najprej smo si ogledali Babjo jamo, nato podzemno Železno jamo, v jamarskem domu pa več zbirk: razstavo kapnikov, paleolitskih najdb, razbitine bombnika ter dragoceno zbirko slepih hroščev robičev, svetovno znanega biospeleologa Simona Robiča.
 


 
 
 
 

Nadaljujemo najprej po cesti mimo gradu Krumperk in na prelazu zavijemo na 419 m visok Veliki vrh ali po domače Križentaver. Domačini so na vrhu postavili nekaj klopi, ptičjo hišico, orodje za razgibavanje ter miniaturni Aljažev stolp.

Po označeni poti z rumenimi markacijami se zadovoljni in polni načrtov za naslednje pohode, vrnemo na izhodišče.

Foto: udeleženci pohoda
 
 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja