Poročilo: Pohod po presihajočih Pivških jezerih

V okviru PD Domžale, Samo in Matjaž organizirava meddruštven izlet po presihajočih Pivških jezerih. Pohod smo opravili po priporočilih in navodilih NIJZ, kar nam zelo otežuje turo in udeležbo na turi, pa vendar žal drugače ne gre.

Naše popotovanje pričnemo v vasici Zagorje pri Pivki na samem izviru Reke Pivke, ki pa je na žalost zaradi nizkega vodostaja popolnoma presahnil. Nadaljujemo po Notranjskih poljih mimo suhega Kalškega jezera do zgodovinsko bogatih ostankov gradu Kalc, o katerih zgodovini nekaj malega izvemo od Samota. Sledi Laneno jezero in Jezero Ribnik. Naslednji sta na vrsti Veliko in malo Zagorsko jezero, katero ob normalnem vodostaju že nudita izgled pravega jezera. Kmalu prispemo še do Velikega in Malega Drskovškega jezera, ki sta ob vodnatosti tudi zavidljivo veliki.

Kmalu nas brezpotje po poljih pripelje do asfaltirane ceste ki nas po dobrem kilometru pripelje v odmaknjeno idilično vasico Palčje, ter največjega istoimenskega Palškega jezera, ki pa je v času vodnatosti, tudi največje po površini izmed Pivških jezer, kar pa na današnji dan nakazujejo zgolj požiralniki in muljnati ostanki na dnu jezera. Na skrajnem severnem delu jezera si pod vrhom griča Hrbec ogledamo še ostanke cerkve Sv. Marjete, pri katerih vsako leto na dan njenega godovanja mašuje lokalni župnik. Dobrih 100 m naprej si ogledamo še največji požiralnik in izvir Palškega jezera imenovan Matijeva jama, ki naj bi imela globino 44 m in dolžino cca 200 m.

Od jame nadaljujemo po prekrasni gozdni jasi imenovani Ždink, ki ob večjih vodah z področjem Njivic spremenijo grič Jezerščak malone v otok. Kmalu se povzpnemo na makadamsko cesto ki povezuje vasico Trnje pod gričem Sv. Trojica z Postojno, Cerkniškem jezerom in Mašunom. Tu skrenemo desno v breg in s po nekaj 100 metrih in blage strmine, znajdemo na 673 m visokem vrhu imenovanem Okroglek, od koder je izjemen pogled na Petelinjsko jezero, ki pa nam ne nudi idiličnega vodnega pogleda, ker je na žalost tudi to nekaj dni pred našim ogledom popolnoma presahnilo, pa čeprav je povprečje vodnatosti tega jezera 9 mesecev na leto. Zanimivost tega jezera je da le v njem živijo majhni rakci Škrgonožci in nikjer drugje na svetu. Žal jih danes nismo mogli opazovati, ker so skriti v mulju.

Ko se poslovimo od Petelinjskega jezera nas pot privede v Slovensko vas do muzeja presihajočih jezer, kjer nam domačin Andrej pove nekaj malega o jezerih, njihovi zgodovini in ciklu nastajanja in presihanja. S tem zaključimo našo 22 km dolgo popotovanje po deželi presihajočih jezer in izjemno zanimiv in poučen dan po brezpotjih divjine jezer.

Naj opozorim, da v kolikor bi se kdo želel odpraviti na ogled jezer, da se je potrebno prej informirati in predvideti pot, saj le ta poteka po neoznačenem brezpotju, na katerem se še posebej v gozdnem predelu z lahkoto izgubite.

foto: udeleženci pohoda

Matjaž Škulj

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja