Skoči na vsebino

Visoka Rezijanska pot oz. le del nje

Zaradi slabe vremenske napovedi je tura po delu Visoke Rezijanske poti prestavljena. V primeru ugodnih razmer bo izvedena v oktobru (pravočasno bo objavljen naknadni razpis), sicer pa bo prestavljena na naslednje leto. Vsekakor nam gora ne bo nikamor pobegnila. =) Matej, vodja izleta
Kanin – smučišče nesrečnega imena ter Kanin – gora slovečega imena. Prvemu dobro kaže, da si sloves ponovno pridobi, drugi tega ne potrebuje.   Kanin je gora strmih in prepadnih grebenov, gora z »visoko glavo in dolgimi nogami« ter gora prenekaterih jam, plati, žlebičev in ostalih kraških lepot, ki sta nam jih podarila voda in apnenec. Žal pa vse to ne gre skupaj s površinsko vodo – Kaninski podi, pa tudi njihov vzhodni podaljšek proti Rombonu, so zato sila suhi. Za njihov obisk je torej s tekočino obtežen nahrbtnik nuja.   Omenili smo že divje kaninske grebene. Če verjamemo raznoraznim zapisovalcem na forumih in piscem vodnikov, so prav zato tudi toliko lepši, kar bomo seveda temeljito preverili. Še posebej se bomo osredotočili na del poti, ki poteka med Vrhom Laške Planje ter Visokim Kaninom. Omenjeni odsek pa je le delček zelo zanimive krožne poti po gorah nad Rezijo, od koder tudi njeno ime – Visoka Rezijanska pot. Omenjeni odsek »Ta visoke Rosojanske poti«, kakor jo poimenujejo Rezijanci, poteka po slovensko-italijanski meji in je speljan izredno slikovito po strmih grebenih, ki ločujejo Bovško dolino od Rezijanske.   Poudariti je potrebno, da to ni navadna planinska pot. Je pot z veliko začetnico – če narava ni varčevala z lepotami, so markacisti zato z varovali, zato pot ni namenjena komurkoli. Lotijo se je lahko le izkušeni gorniki z dobro fizično pa tudi psihično pripravljenostjo. Pot nam namreč postreže z globokimi pogledi v dolino ter z nekaj izpostavljenimi plezalnimi mesti, ki pa ne presežejo II. težavnostne stopnje. Gre torej za pravo gorsko poslastico, ki pa je ne gre podcenjevati. Prav nasprotno – njeno sladkobo je potrebno zajemati počasi, previdno in z majhnimi koraki.   Dovolj nakladanja – preidimo k bistvu. Naša avantura se bo pričela že v soboto, 17. septembra, ko se bomo ob 17. uri zbrali na makadamskem parkirišču za Tušem v Domžalah. Tam se bomo razdelili po avtomobilih. S kar se da majhnim številom jeklenih konjičkov se bomo odpeljali na Bovško, kjer si bomo v zimski sobi Planinskega učnega središča postlali in prespali noč. Zgodaj zjutraj se bomo nato odpeljali še nekoliko višje od B postaje kaninske kabinske žičnice. Ob daljšem dnevu bi sicer s hojo pričeli že prej, jesenski krajši dan pa bomo izkoristili kot izgovor za vožnjo do višine 1150 m. Kljub temu bo potrebno do cilja, Visokega Kanina, premagati še dobrih 1400 ‘višincev’. Vrnimo se na izhodišče. Od tam se bomo najprej povzpeli na Planino Gozdec, od tam pa mimo ruševin prve koče Petra Skalarja ter proti zahodu in proti prvemu »letečemu cilju« – Vrhu Laške Planje. Tu se bomo končno priključili Visoki Rezijanski poti. Tam bomo prvič ugledali rdeče trikotnike, ki jo označujejo in katerim bomo sledili čez greben vse do vrha Visokega Kanina. Do tu naj bi potrebovali 5 ur. Po okrepčilu bomo sestopili po nič manj lepi, a že konkretneje zavarovani (s klini) poti do Doma Petra Skalarja na Kaninu. Na njegovem dvorišču se bomo lahko le oddahnili, vstop nam zaradi več let zaklenjene ključavnice namreč ne bo omogočen. Od doma sledi »le« še sestop čez pode nazaj do ruševin nekdanje planinske koče ter po že poznani poti nazaj do avtomobila.   ZBOR IN POVRATEK Zbor v soboto, 17. septembra 2016, ob 17.00 na makadamskem parkirišču za blagovnico Tuš (Vele) v Domžalah, povratek v poznih popoldanskih oz. večernih urah dan kasneje (nedelja, 18. september)!   PREVOZ Prevoz je načrtovan z osebnimi avtomobili. V primeru večjega števila udeležencev, se bomo na zbornem mestu razdelili tako, da se bomo na pot odpravili s čim manj avtomobili. Stroške prevoza si nato delimo. V primeru večjega števila prijavljenih je možen tudi prevoz s kombijem.   OPREMA Udobna oblačila za hojo in plezanje, kapa, rokavice, topel pulover, jakna (anorak), obutev primerna za plezanje ter hojo po travah, malica in pijača (na poti ne bo vode!) ter čelada, plezalni pas, dve vponki z matico ter neskončna zanka dolžine 120 cm. Tehnično opremo si je možno tudi sposoditi na društvu – za izposojo povprašajte vodjo izleta ob prijavi.  

Udeleženci izleta morajo imeti obvezno poravnano članarino PZS za leto 2016!

  VREME IN OSTALE NEVŠEČNOSTI Predviden potek ture bo izpeljan le v primernem vremenu. Vodja izleta si pridržuje pravico do spremembe poti in cilja, prestavitve izleta oz. v najslabšem primeru njegove odpovedi, v kolikor bo smatral, da so razmere na terenu neustrezne oz. (pre)nevarne za varno izpeljan potek ture.   ZAHTEVNOST TURE Načrtovana tura je tehnično in fizično zelo zahtevna. Primerna je le za gornike z dobro psihofizično kondicijo in brez vrtoglavice. Pred prijavo je priporočen posvet z vodjo izleta – kontaktni podatki so navedeni spodaj.   VODSTVO, INFORMACIJE IN PRIJAVE Izlet bo vodil Matej Ogorevc, vodnik PZS. Prav tako je na voljo za vse dodatne informacije (tudi o plačilu članarine) na elektronskem naslovu mogorevc@gmail.com oz. na telefonski številki 041 483 924. Prijave pri vodji izleta do četrtka, 15. septembra 2016 do 12. ure. Število prostih mest je omejeno (10).   Vabljeni!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Na vrh!