Silvo Karo

ni koment.
Silvo Karo

e-pošta
Silvo.Karo@siol.net

alpinistični življenjepis

Silvo Karo je bil rojen leta 1960 v Ljubljani. Je član Planinskega društva Domžale in njegovega alpinističnega odseka. Leta 1977 se je vpisal v alpinistično šolo, dve leti zatem (leta 1979) pa je bil sprejet med domžalske alpiniste. Sledilo je služenje vojaškega roka v alpski enoti v Bovcu, kjer je s pridom uporabil alpinistično znanje. Moč in vzdržljivost je začel nabirati s tekom na daljše razdalje. Vsakodnevni treningi so potekali na razdalji Bovec– Trenta–Bovec ter Bovec–Log pod Mangartom–Bovec, rezultati pa so se pokazali na 1. slovenskem maratonu v Čezsoči, kjer je na velikem maratonu (42 km) s časom malo pod 3 ure osvojil 8. mesto. Udeležil se je številnih tekmovanj, ki jih je sklenil z udeležbo na zimskih tekaških maratonih na smučeh (Bloke, Dražgoše, Trnovski maraton …). Ob vrnitvi domov se je popolnoma posvetil alpinizmu.

Kar trideset let (od leta 1981) se ukvarja z vrhunskim alpinizmom, aktivno je sooblikoval zlata leta slovenskega alpinizma. Skupaj z Janezom Jegličem in Frančkom Knezom (imenovali so jih trije mušketirji) so začrtali nove smeri slovenskega alpinizma.

Vrhunsko alpinistično pot so tlakovali številni vzponi in odprave (v najboljših letih se je v enem letu udeležil kar treh odprav). Med pogostimi odpravami veliko pleza v domačih gorah, predvsem prvenstvene smeri, hitre ponovitve, solo in povezovalne vzpone. Med slednjimi izstopa 13 urno plezanje leta 1989 smeri Helba v kombinaciji s Čopovim stebrom v severni steni Triglava (1000 m), sestop po Dolgi Nemški smeri (1000 m), prevoz v dolino Tamar in vzpon po smeri Aschenbrener v Travniku (800 m), sledi grebensko prečenje do Šit in sestop po Zajedi Šit (550 m).

Tudi v tujih gorah je opravil vrsto hitrih vzponov:
– V Paklenici (Hrvaška) se udeležuje hitrostnega tekmovanja v športnem plezanju navez. S soplezalcem Markom Lukičem sta trikrat zapored zmagala. 220 m visoko smer sta zmogla v pičlih 20 minutah. Z Markom opravita tudi enkratno dejanje v steni Aniča Kuka, ko sta v enem dnevu opravila s šestimi težkimi smermi dolžine 350 m in vsakič tudi sestopila (skupaj to znese 2100 m vzpona in prav toliko sestopa).
– V Yosemitih (Združene države Amerike), meki svetovnega alpinizma, s švicarskim soplezalcem Aischan Ruppom opravita najhitrejši evropski vzpon v smeri Salathe Wall. Za 1000 m navpičnice potrebujeta 10 ur in 20 min.
– V sosednji steni Half Dome v smeri Direct NW Face uspeta z rekordno hitrim vzponom – 11 ur in 20 min. O vzponu je takrat poročala ameriška revija Climbing: More Speed: »On Friday the 13th of September, Silvo Karo (Slo) and Aishan Rupp (Swi) smoked the Direct Northwest Face of Half Dome in 11 hours 20 minutes, breaking Hans Florine and Peter Coward’s resent record of 12 hours 24 minutes. The pair were slowed by rain halfway up and snow high on the wall, but made compensatingly quick work of the lower sections.«

Vzpon čez zahodno steno Bhagirathija III v Indijski Himalji, ki sta ga opravila z Janezom Jegličem – Johanom, je doma v veliki meri spregledan, v tujini pa ocenjen kot eden največjih alpinističnih dosežkov vseh časov v velikih stenah. Revija Alpinist je ob vzponu zapisala: »Karo and partner Janez Jeglič climbed the face in five days, one of the great big wall accomplishments of all time.«

Gore v Patagoniji pa so tiste, v katerih je Silvo Karo izpeljal največ alpinističnih odprav. Ko so pri National Geographicu pripravljali knjigo z naslovom Voices from the Summit so ga povabili, da zanjo napiše esej o Patagoniji. To je lepo priznanje dosežkom v teh gorah.

Za svoje alpinistične dosežke je po merilih Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez več kot desetkrat dosegel status vrhunskega športnika mednarodnega razreda (prej pa tudi zaslužnega športnika Jugoslavije). Planinska zveza Slovenije ga je izbrala za alpinista leta.

Silvo Karo je bil dolgoletni član upravnega odbora Planinskega društva Domžale, nekaj let je bil tudi načelnik alpinističnega odseka. Vodil je alpinistično šolo in bil vodja prve šole športnega plezanja v Domžalah. Bil je pobudnik in vodja projekta izgradnje prve plezalne stene v Sloveniji leta 1988 v Hali Komunalnega centra in kasnejšega društvenega Plezališča na Rodici. Bil je član postaje Gorske reševalne službe Slovenije – postaje Kamnik, od njene ustanovitve do leta 2010 pa je bil vodja enota za reševanje iz višin in ruševin, ki deluje v okviru Planinskega društva Domžale v sistemu civilne zaščite občine Domžale.

alpinistična kronologija dosežkov

Silvo Karo:
– 1850 plezalnih vzponov,
– 170 prvenstvenih vzponov,
– 24 alpinističnih odprav.

Njegov prvi soplezalec je bil Borut Veselko, kasneje pa je najpogosteje plezal z Janezom Jegličem – Johanom, Frančkom Knezom, v devetdesetih z Rolandom Garibottijem (Argentina), pozneje pa z Andrejem Grmovškom, Markom Lukičem in nazadnje z “najmlajšo generacijo” Lukom Lindičem.

1977–1981
• Številni vzponi v slovenskih gorah, med njimi je tudi veliko prvenstvenih.

1982
• Sodelovanje na slovensko-ameriški izmenjavi alpinistov. V Coloradu in Wyomingu je bilo opravljenih veliko število vzponov, med njimi izstopa smer IX- težavnostne stopnje v Devil’s Tower.

1983
• Patagonija Argentina), Cerro Fitz Roy: nova smer v vzhodni steni – Hudičeva zajeda (ED+, 6b/A2, 90°, 1000 m).
• Patagonija (argentina), Aguja Val Biois: nova smer v vzhodni steni (D.E., TD+, 70°–100°, 400 m).
• Julijske Alpe, zimski vzponi v severni steni Triglava in Šitah.
• Vzponi v Dolomitih.

1984
• V naših gorah preplezana prva smer z oceno 7b – Steber Šit, prvenstvena smer z oceno 6c – Diritisima v Šitah.
•  Ratikon (Avstrija): dve novi smeri.
•  Paklenica (Hrvaška): veliko prvenstvenih vzponov.

1985
• Odprava v Himalajo, Yalung Kang (8505 m): dosežena višina 8100 m.
• Francoske Alpe, Grandes Jorasses: 2. ponovitev smeri Rolling Stones (ED+, 6b/A3, 80°, 1000 m).

1986
• Patagonija (Argentina), Cerro Torre: nova smer v vzhodni steni – Hudičeva Diretissima (ABO, 7a+, A3, 90°, 1150 m).
• Odprava v Karakorum, Broad Peak (8047 m): dosežen vrh po klasični smeri.
•  Patagonija (Argentina), Torre Egger: nova smer v jugovzhodni steni – Psyco Vertical (ABO, 6c/A3, 90°, 950 m).
•  Patagonija (Argentina), El Mocho: nova smer v severni steni – Grey-Yellow Arrow (ED, 7a+/A0, 500 m).

1987
• Odprava v Himalajo, Lothse Shar (8400 m): dosežena višina 7600 m.

1988
• Patagonija (Argentina), Cerro Torre: nova smer v južni steni (ABO++, 6b/A4, 80°, 1200 m).

1989
• Večje število športno plezalnih vzponov doma do 7c+.
• Vzponi do 7b v Združenih državah Amerike – Yosemiti in Joshua Tree.

1990
• Športno plezalni vzponi do 8a.
• Gharwall Himalaja, Bhagirathi III (6454 m): nova smer v zahodni steni – Jeglič-Karo (ABO++, 6b/A4, 85°, 1600 m). Ta vzpon je bil opravljen na alpski način v šestih dneh.
• Himalaja, Mount Everest (8848 m): nova smer iz Western Cwm do West ridga na višini 7500 m.

1991/92
• Večje število športno plezalnih vzponov in novih smeri v Julijskih Alpah.

1993
• Športno plezanje do 8a, na “pogled” do 7b.
• Yosemite Valley (Združene države Amerike), El Capitan: ponovitev smeri – Wyoming Sheep Ranch (6b/A5, 800 m) v šestih dneh.

1994/95
• Športno plezanje do 8a.
• Prosta ponovitev smeri Žaumak Nervo v Vežici (Kamniško-Savinjske Alpe), ocena 7c.
• Jashua Tree (Združene države Amerike): vzponi na pogled do 5.12a.

1996
• Ledno in kombinirano plezanje na Škotskem.
• Športno plezanje do 8a.
• Grenlandija, Tasermiut Fjord, Nalumasortoq, levi stolp: nova smer – Muscle power (ED+, 7a/A3, 750 m). Vzpon v alpskem stilu (3 dni).
• Yosemite Valley (Združene države Amerike), El Capitan: hitri vzponi – Salathe Wall (6b/A2, 1000 m), v 10 urah in 25 minutah.
• Yosemite Valley (Združene države Amerike), Half Dome. Najhitrejši vzpon v smeri Direct Nortwest Face route (6b/A3+, 750 m), v 11 urah in 20 minutah.

1997
• Aljaska, ledenik Great Gorge. Poizkus prvenstvenega vzpona na Mount Barille.
• Yosemite Valley (Združene države Amerike): klasični prosto plezalni vzponi: Rostrum, Astroman in West face.

1998
• Vzponi v Švicarskih gorah, Ratikon do 7a+.
• Proste ponovitve smeri – Sirocco (300 m, 7c) in Dudajev (260 m, 7b+), v stenah Picolo Dain, Val di Sarca.

1999
• Patagonija (Argentina), Bariloche, Cerro Catedral. Veliko vzponov do 7a.
• Patagonija (Argentina), Cerro Fitz Roy – zahodna stena. Prva ponovitev in prva prosta ponovitev smeri – Ensueño (ED+, 6b+, 1600 m), v 10 urah.
• Patagonija (Argentina), Punta Filip – Amigos per didos (TD-, 500 m, 6b, 65° v ledu), nova smer.
• Patagonija (Argentina), Punta Herron – Tobogan (ED, 900 m, V+, M6/A2, 85° v ledu), nova smer.
• Patagonija (Argentina), Fitz Roy – Slovaška smer iz ledenika Torre v sredini z novo varianto (ED, 2300 m, 6b/AO) – ponovitev najdaljše smeri v Patagoniji.

2000
• Coldilera Blanca (Peru), La Esfinge (5325 m) – Cruz del Sur (7c+, 800 m), nova smer.

2001
• Karakorum (Pakistan), Ogre East (poizkus prvenstvenega vzpona).

2002
• Paklenica (Hrvaška). Celodnevno maratonsko plezanje: šest smeri v 15 urah, težavnost smeri od 6a do 7a, vsaka smer je dolžine 350 m – skupaj 2100 m plezanja navzgor in 2100 m sestopa po stezi.
• Grand Capucen (3838 m) – Voyage selon Gulliver (7a+, 400 m).
• Tour des Jorasses (3813 m) – Etoilse Filates (7b, 450 m).
• Grand Pilier d’ Angle (4243 m) – Divine providence (ABO inf., 900 m) s Peuterijskim grebenom (dolžina 1500 m) do vrha Mont Blanca (4807 m).

2003
• Patagonia (Argentina), Južni del Hiello Continentala, Cerro Murallon (2831 m): šele drugi pristop na goro.

2004
• Športno plezanje do 7c.

2005
• Patagonija (Argentina), Aguil Saint Exupery (2558 m) – Claro de Luna (6c, 800 m).
• Patagonija (Argentina), Aguil Rafael (2482 m) – Anglo-ameriška smer (6b, 600 m).
• Patagonija (Argentina), Cerro Torre (3128 m) – Slovenski start za Cerro Torre, delno nova smer (6c+, A2, 65° v ledu, višina smeri 1700 m, dolžina 3000 m).
• Patagonija (Argentina), Aguil Poincenot (3002 m) – Italijanska smer (6c, A3, 1300 m), prvi vzpon do vrha.

2006
Odprava Trango:
Preplezane smeri – prvenstvene:
• Warming up ridge,  V, 6b, 450 m višine, 700m dolžine, Uli byapjun, cca 4800 m
• Tree hundred eggs,  V+, 6b+, 600 m višine, 850 m dolžine, Uli Biaho Great Spire, 5594 m
• Piranski zaliv, V+, 7a, obv., 650 m višine, 800 m dolžine, Base camp slabs, cca 4700 m
• Jawed the cricketer, 6b, 40 m
ponovitve:
• Eternal flame, VI, prosto do 7b, A2, M5, 1000 m višine, 1200 m dolžine, Nameless Trango tower, 6239m, (20h)
• Ameriška (severna stena), do 70˚, Great Trango tower, 6286 m
• Trango ocean, IV, 6a/b, 250 m višine, 300 m dolžine, Base camp slabs (2x)
• neimenovana, 7b, A0, 80 m

2007
Vzponi v domačih gorah
Športno plezanje 7b

2008
Vzponi v domačih gorah
Športno plezanje 7b

2009
Dolomiti Tofana
• Aspettando LaVetta, 6b, 450 m
• Sognando I’Aurora, 7b+ (1xA0), 600 m
• Good Bye1999, 7b, 450 m
Julijske Alpe, Travnik, prv. Via Montura,  VIII, 450 m
Centralne Alpe:
• Gran Capucen, Direktna na Bonattijevo, 7b (1XA0), 450 m
• Punta Brandel, Nero Su Bianco, 7b, 940 m

Odprava v Indijo »Garhwal – Meru Sharks Fin« (poizkus prvenstvenega vzpona)

dejavnost, ki je dosežke približala različnim javnostim doma in v tujini(članki, predavanja, filmi, dokumentarne oddaje, javni nastopi, pisne ocene drugih o dosežkih)

objave v tujini
• Extreme Rock & Ice: 25 of the World’s Great Climbs
Avtor: Hattingh Garth
Leto: 2001, USA
ISBN: 0-89886-787-8
Založnik: Mountaineers Books

• Histoire de I’Alpinisme
Avtor: Roger Frison-Roche et Sylvain Jouty
Leto: 1996, Paris
ISBN: 2-7003-1082-9
Založnik: Arthaud

• Voices from the Summit The World’s Great Mountaineers on the Future of Climbing
Soavtor z esejem “Patagonia: Terra Mystica”
Leto: 2000, USA
ISBN: 0-7922-7958-1
Založnik: National Geographic

• Deep Play A Climber’s Odyssey from Llanberis to the Big Walls
Avtor: Paul Pritchard
Leto: 1997, London
ISBN: 1-898573-14-X
Založnik: Baton Wicks

• Cerro Torre
Avtor: Tom Dauer
ISBN: 3-909111-05-X
Založnik: AS Verlag & Buchkonzept AG, Zurich 2004

predavanja v tujini

Avstrija:

  • Celovec (2006)

Bosna:

  • Zenica (1988)
  • Sarajevo (1988)

Češka:

  • Teplice nad Metuji (2004)

Francija:

  • Chamonix (2004)

Hrvaška:

  • Paklenica (2000)
  • Split (2006)
  • Rijeka (2006)

Italija:

  • Trst (večkrat)
  • Corne (1998)
  • Lecco (2000)
  • Penne (Pescara) (2002)
  • Bergamo (2006)

Slovaška:

  • Bratislava (2002)
  • Poprad (2005)
  • Vysoke Tatry (2010).

Španija:

  • Madrid (1995)
  • Asturia, Mieres (IX. Jornadas Internacionales de Montana) (1997)
  • Girona(2008)

Združeno kraljestvo:

  • North Wales Llandudno (The first Annual DMM British Mountain Fastival) (1996)
  • Škotska, Cairngorm (1996)
  • Kendal (Kendal Mountain Film Festival) (1999)
  • Dundee (Dundee Mountain Film Festival) (2001)
  • Sheffield (Alpine Style Climbing Symposium) (2002)

Švedska:

  • Umea (2007)
  • Ostersund (2007)
  • Norkoping (2005)
  • Stockholm (2005)
  • Goteburg (2005)

srečanja, okrogle mize, povabila

  • Banff (Kanada): Kako mediji vplivajo na odločitve v alpinizmu (1997)
  • Milano Monatagna (Italija): Prehod v novo tisočletje (2000)
  • Banff Mountain Summit (Kanada): izid knjige Voices from the Summit (2000)
  • Insbruck (Avstrija): Prihodnost športa in avanture v gorah (2002)
  • Trento (Italija): pogovor o Patagoniji
  • Male (Italija): okrogla miza ob 40. obletnici prvega vzpona na Cerro Torre
  • Lugano (Švica): okrogla miza o alpinizmu z “vzhoda” (2003)
  • Grenoble (Francija): Zlati cepin, član mednarodne žirije za izbor najboljšega alpinističnega dosežka (2005)
  • Lugano (Švica): pogovor o verodostojnosti prvega vzpona na Cerro Torre (2006)
  • Torello Festival (Španija): Okrogla miza o alpinizmu (2007)

mednarodni in domači festivali gorniških filmov

  • Več let častni gost festivalov v Trentu in Gradcu
  • Trento, festival gorniškega filma (Italija) – član žirije (1996)
  • Banff , festival gorniškega filma (Kanada) – član žirije (1997)
  • Graz, festival gorniškega filma (Avstrija) – član žirije (1998)
  • Banff po Banffu festival gorskega filma, Mengeš  – organizator (1998)
  • mednarodni festival gorniškega filma Bled  – direktor (2002)
  • Bratislava, festival gorniškega filma (Slovaška) – član žirije (2003)
  • Teplice nad Metuji, festival gorniškega filma (Češka) – predsednik žirije (2004)
  • Kendal, festival gorniških filmov (Združeno kraljestvo) – član žirije (2006)
  • Graz, festival gorniških filmov (Avstrija) – član žirije (2009)
  • Domžale/Ljubljana, festival gorniških filmov – idejni vodja in direktor festivala (2007-)

filmi

  • Pajčevina v strehi sveta (1986), TV SLO, Osp (igralec)
  • Cerro Torre, vzhodna stena: Peklenska gora (1986), TV SLO (igralec)
  • Cerro Torre South Face (1989), TV SLO (idejni vodja, snemalec, akter). Film je bil leta 1990 nagrajen v Trentu
  • Oltarji Špika (2005), TV SLO (igralec)
  • pri nekaterih oddajah Gore in ljudje na TV SLO sodeloval kot snemalec

objave fotografij v revijah

Climbing, Rock and Ice, Desnivel, Rivista dela Montagna, Vertical, Kletrn, Iva To Yuki, American Alpine Jornal, Les Alps, Mountain, High, Alp, On the Edge, American Alpine Jornal, The Mountaineering Anual, The Himalayan Jornal

intervju

Climbing Magzine, Kletern, Les Alps …

Johanov memorial

Leta 1997 se je v Himalaji ponesrečil  Janez Jeglič – Johan. Od leta 1998 v njegov spomin poteka tekmovanje najboljših slovenskih športnih plezalcev in plezalk ter vabljenih gostov iz tujine, ki ga vsako leto pripravlja njegov dolgoletni prijatelj in soplezalec Silvo Karo.

Društvo za gorsko kulturo

Ustanovitelj društva in vodja projektov: alpinistična predavanja, filmski festivali, produkcija gorniških filmov (Tista lepa leta, 2010, v koprodukciji s TV SLO).

Priznanja in nagrade

  • naziv Zaslužni športnik Jugoslavije
  • Bloudkova nagrada za odpravo Cerro Torre (1986)
  • Srebrni encijan za najboljši alpinistični film “Cerro Torre South Face” na Festivalu gorniških filmov v Trentu (1989)
  • Nagrada Mednarodne zveze planinskih organizacij (UIAA) za najboljši alpinistični dosežek na Festivalu gorniških filmov v Trentu (1989)
  • Bloudkova plaketa (1991)
  • Srebrni encijan za dosežke v alpinizmu na Festivalu gorniških filmov v Trentu (1998)
  • Bronasta medalja Slovenske vojske za dosežke na področju alpinizma (2000)
  • Zlata medalja za dosežke na alpinističnem področju, Milano (2000)
  • Srebrna plaketa občine Domžale (2004)
  • več priznanj in pohval Planinske zveze Slovenije, Planinske zveze Jugoslavije in Planinskega društva Domžale
  • Častni član angleškega The Alpine Club (2010)

napiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja