Današnji planinski pohod (14.11.2026) je bil sprva načrtovan iz Jevnice na Janče, vendar so se načrti nekoliko spremenili. Še včeraj popoldne je kazalo, da se bomo podali na Janče, a sem se zaradi odpovedi nekaterih pohodnikov odločila za nekoliko drugačno, a nič manj zanimivo pohodniško dogodivščino. Zbrali smo se pred OŠ Preserje pri Radomljah in se odpravili proti Staremu gradu nad Kamnikom.
Pohoda se je udeležilo pet pohodnikov in tri spremljevalke.
Pot je bila razgibana in pestra. Izmenjevali so se kolovozi, asfaltirane ceste in gozdne poti. Večji del poti ni bil markiran, tla pa so bila zaradi dežja zelo razmočena in na debelo prekrita z odpadlim listjem. Med potjo smo si večkrat vzeli čas za krajše postanke, da smo se odžejali, odložili kakšen kos oblačila in si privoščili prigrizek.
Pohod pa ni bil namenjen le hoji in premagovanju višinskih metrov, temveč tudi utrjevanju planinskega znanja. Med potjo smo se večkrat spraševali in skupaj ugotavljali, na katerem bregu Kamniške Bistrice se nahajamo, ter tako ponavljali osnove orientacije. Obnovili smo tudi znanje prve pomoči (PP): na katero številko pokličemo v primeru nesreče (112), katere podatke moramo posredovati ob klicu na pomoč in kako ravnamo v takšni situaciji. Seveda nismo pozabili niti na varno hojo. Pogovorili smo se o tem, kako hodimo v skupini, zakaj je pomembno, da ne prehitevamo, da prilagajamo tempo najpočasnejšemu pohodniku in da ostajamo skupaj. Znanje, ki ga je dobro večkrat ponoviti, saj nikoli ne vemo, kdaj nam bo prišlo prav.
Na poti proti gradu smo se povzpeli tudi na Špico, kjer nas je pričakal zares čudovit razgled. Pred nami so se kot na dlani razprostirale Kamniško-Savinjske in Julijske Alpe. Nad vsemi pa se je ponosno bohotil naš očak Triglav, medtem ko je dolino prekrivala prava bela smetana – meglice.
Ko smo prispeli do gradu, smo si nabrali novih moči. Privoščili smo si malico iz nahrbtnikov in še kakšen priboljšek iz grajske ponudbe. Med počitkom ni manjkalo prijetnega klepeta, smeha in seveda igre kart – enke.
A vsega lepega je enkrat konec. Pospravili smo svoje stvari v nahrbtnike, se zahvalili za prijazno postrežbo in se odpravili iz gradu. Preden smo nadaljevali pot v dolino, smo si vzeli še nekaj trenutkov za igro na igralih.
Vreme nam je bilo več kot naklonjeno. Že pri Turistični kmetiji Čeh so nas pobožali prvi sončni žarki in nam polepšali nadaljevanje dneva.
Za povratek smo se najprej spustili po cesti, nato pa pri odcepu zavili v gozd in sledili poti v smeri Rudnika. Pot nas je vodila naprej proti Radomljam, mimo cerkve in nazadnje do našega izhodišča pred OŠ Preserje pri Radomljah.
Za nami je čudovit dan, poln gibanja, lepih razgledov, dobre volje, prijetnega druženja in novih doživetij. Ob tem smo obnovili tudi nekaj pomembnega planinskega znanja. Še enkrat smo dokazali, da ni pomembno le, kam se odpravimo, ampak predvsem, s kom hodimo in koliko lepih trenutkov, novih spoznanj in znanja si ustvarimo na poti.
Zapisala Angelina Bolta
















