V nedeljo, 19. 4. 2026 smo v mali skupini izvedli tečaj gibanja po zavarovanih poteh. Bilo nas je 9, od tega 2 vodnika in 7 udeležencev. Ker smo bili mala skupina, smo bili dinamični, a nam to ni kaj dosti pomagalo, ko nas je pred Furlanovo potjo predhodno prehitela skupina preko 40 Italijanov.
A gremo po vrsti. Vremenska napoved v soboto ni bila najboljša, zato smo uro odhoda premaknili še za pol ure bolj zgodaj. No, v nedeljo je bila potem zgolj mala možnost popoldanskega dežja, večinoma delno oblačno, da nam ni bilo prevroče. Ob sestopu pa so se že videle dežne zavese proti zahodu. Kljub mali skupinici smo na “stalnem” prostoru, lepi uravnavi z mizo in klopco dobrih 5 minut vzpona od parkirišča na Gradišču, izvedli prvi del tečaja, pogovor o opremi, pripravi izleta, nevarnostih ter na improvizirani vrvi stestirali uporabo opreme in hojo ob jeklenici.
Vmes je mimo nas zakorakala večja skupina, ki smo jo dohiteli ob začetku Furlanove poti, oz. dohiteli zadnji del skupine, saj kar traja, da se večja skupina začne vzpenjati. Kar je pomenilo dodatnih 20 min čakanja za vstop v smer in tudi kasneje nekajkratno dodatno čakanje. A nam ni vzelo motivacije in veselja. Glede na predhodne izkušnje smo se porazdelili, da so bili najmanj izkušeni ob vodnikih. Hitro se je pokazalo, da vzpon ni delal nobenemu težave. Vmes je bilo tako zaradi vmesnega čakanja predhodne skupine dovolj časa za uživanje v razgledih na Vipavsko dolino. Na vrhu Furlanove smeri smo si bili enotni, da smer ni bila težka. Razen ena udeleženka, ki je imela težave s koleni, smo šli skupina še naprej na pristopno pot za zgornji del Ottmarjeve poti. A zopet zelo počasi, saj je imela skupina Italijanov pred nami enake načrte. Ta pot je imela par odsekov povsem vertikalnih s skobami, kar je bilo super, da smo izkusili še drugačno tehnično opremljenost zelo zahtevnih poti in ferat. Tudi ta pot ni nikomur delala težav in smo se dokaj lahkotno povzpeli na Gradiško turo.
Za spust smo se odločili po planinski poti mimo izstopa Furlanove smeri, a čeprav je pot v osnovi lahka, je potrebno kar nekaj previdnosti, predvsem zaradi grobe kraške podlage, ki ne prizanaša nožnim sklepom.
Ob koncu smo se pogovorili o izkušnjah, ki smo jih pridobili in se ob tem okrepčali v bližnji piceriji. Dober dan in izvedemo še kako skupno turo po zelo zahtevnih poteh.
Dušan Prašnikar
vodja tečaja
