V soboto, 20. 12. 2025, nas je na zbornih mestih pričakala megla in nizka oblačnost. Tudi prihod v Celje ni bil nič drugačen. Na srečo smo najprej obiskali muzej Hermanov brlog, kjer smo se vsi znova počutili kot otroci – igra za vse generacije. V brlogu smo se tudi okrepčali s hrano iz nahrbtnikov.
Nato smo se z avtobusom odpeljali do izhodišča na Grmadi. Na Grmado smo se povzpeli po strmejši gozdni poti, del poti pa nas je spremljala jeklenica, ki so jo vsi z navdušenjem pričakovali. Po nekaj metrih vzpona nas je objelo sonce in nas spremljalo vse do vrha.
Razgled z vrha nam je omogočil pogled na Malič in Alpe, v dolini pa se je razprostiral prizor, kot bi se mleko razlilo vsepovsod okoli nas. Celjskega gradu žal nismo ugledali. Na vrhu smo tudi pozvonili, zvon pa je odmeval naokrog.
Sledil je sestop do Pečovniške koče in naprej do Celjske koče, kjer smo imeli daljši postanek. Okrepčali smo se z dobrotami iz nahrbtnikov ali pa si privoščili dobrote iz koče. Seveda je ostalo tudi dovolj časa za igro na igralih.
Ker pa je vsega lepega hitro konec, nas je začel priganjati čas in morali smo se odpraviti v dolino. Sestopali smo po široki gozdni poti, med potjo pa iskali tudi zaklad. Zaklad je bil najden, vsi smo se posladkali ter varno prikorakali do avtobusa. Nato smo se z avtobusom odpravili proti domu.
