Včasih gre kakšen pohod tako lepo in enostavno mimo, da se hitro pozabi na poročilo. Ki pa seveda mora bit. Taki časi so, v nekaterih primerih je poročilo celo veliko bolj pomembno od samega dogodka.
No, tokrat temu ni tako. Ker pohod je bil super! S slabimi 18 kilometri smo opravili presenetljivo hitro, enostavno – skorajda mimogrede.
Začeli smo z obljubljenimi krofi, kako drugače pa bi, če začnemo na Trojanah. Je pa zato malce težje začet, se podat na asfalt do enega izmed redkih francoskih obeliskov in nato kar precej strmo v hrib do Dolin in še višje, do Rebri! Stolp je trden in visok, je pa gor kar fino vleklo zato se tam nismo zadrževali predolgo.
Mimo vikenda spet nismo šli.
Smo se pa na začetku grebena Na škalah ločili v dve skupini, ena je šla malo natačneje pogledat, če resa že cveti, druga pa je balansirala po ozkem in dokaj prepadnem grebenu nad Borjami. Razgledi so bili fantastični!
Potem pa smo bili kar naenkrat pri Sv. Neži na Golčaju. Malica je bila še boljša, ko nas je obiskalo še nekaj sončnih žarkov. Nato žig na Golčaju in prekrasen del poti do ceste proti Limbarske gore. Na glas smo prebrali celo tablo o Lilienberku, navzdol v grapo se pa seveda nismo spuščali. Smo raje premleli še malo asfalta, poklepetali pri domačinih pri zadnji kmetiji in že smo na Limbarski gori!
Pri razgledih smo se spričkali podolgem in počez, vsak je imel svoje mnenje o tem kaj vidimo in kaj ne, ampak to je običajna praksa. S tem le krepimo zavedanje o razgledih in naših hribih. Z Limbarske se res lepo vidi!
Zato pa smo naredili še par skupinskih fotk in se odpravili v dolino, samo še dol bo šlo! In je res šlo, sicer kar precej asfalta, a kar naenkrat smo pri Drtijščici, ki teče v “čudno” smer, mi pa po sprehajalni poti prisopihamo v Moravče po manj kot osmih urah.
Končali smo zadovoljni na analizi pri Jurku. DPS je poskrbela za nov lep dan, mi pa smo poskrbeli vsaj za delček Spomina na težke vojne čase.
Naslednji pohodi po DPS se nadaljujejo ob koncu leta, novembra in decembra. Čaka nas severni del DPSja, kako bodo šle pa etape pa bo treba še dobro razmislit.
Aleš Kermauner
