Kot kaže, vreme v nedeljo bo, zato je pred nami nov pohod po Domžalski poti spominov – Trojane – Moravče.
Malce krajša etapa, morda malce prezgodaj, za spomladansko reso bi se morali na pot podati marca, a čas je postal hud priganjalec, zato bomo poiskali druge lepote, ki jih je v naravi v izobilju.
Dobimo se v nedeljo, 15. februarja 2026, ob 6.45, v športnem parku Domžale. Pohod je odprt in se nanj ni treba prijavljati. Kolikor se nas zjutraj zbere, toliko nas pač bo!
Prevoz si bomo organizirali kar sami, kakšno vozilo pustili v Moravčah in se odpeljali na Trojane. Tam začnemo s kavo in zajtrkom in si priskrbimo krofe za malico. Nato pa za začetek malo trpkega asfalta, a k sreči ne za dolgo, na prevalu Učak, kjer se bomo spomnili rokovnjaštva v Črnem grabnu, zavijemo v hrib.
Čez Doline, mimo, oziroma kar skozi kmetijo Dolinar, se bomo počasi prevalili na zasavsko stran, skočili še na Reber, da pohod ne bo prekratek in se nato prepustili ozkemu grebenu nad Borjami. Asfaltu tistega dela se bomo skoraj v celoti izognili in po makadamski cesti in kolovozih prišli do Golčaja in kaj kmalu že do Limbarske gore, kjer se ustavimo.
Sledi še spust v Moravče, ki ga bomo skušali čimbolj skrajšati s traso ob Drtijščici. V centru Moravč, pri spomeniku, zaključimo, pri Jurku pa naredimo še analizo. Vožnja čez Trojane do Domžal je le še formalnost.
Prav veliko kontrolnih točk tokrat ne bo, obdelali jih bomo pet, Trojane, Doline, Golčaj, Limbarska gora in Moravče, od KT 11 do KT 7. Hoje bo malo manj, kot na drugih trasah, a vseeno nekih sedem ur. Tudi vzponov ne bo prav veliko, zna biti, da bo spusta celo več. Mraza ne bo, zato pričakujmo času primerno veliko blata.
Poti ne podcenjujemo, čeprav nismo v visokogorju, vseeno je zimski čas in pot je dolga. Na poti je tokrat le ena okrepčevalnica, zato še bolj velja – hrana in pijača v nahrbtniku.
Pohode po Domžalski poti spominov organiziramo markacisti PD Domžale, ki s tem pregledujemo DPS, ki jo imamo v skrbništvu: žige, stanje poti, turistično ponudbo in še kaj. Včasih malo zavijemo s poti, da spoznamo še malce okolice, a se tudi vedno vrnemo nazaj na pot.
Kdor ima čas in voljo – se vidimo!
Aleš Kermauner
