9. listopada smo ujeli še zadnje odtenke jesenskih barv in njenih čarov. Uvod v izletniško-pohodni dan je bil vas Volčji grad. Vas je bila v 19. stoletju znana po kamnoseštvu, kar je še danes vidno s sprehoda skozi vas, v katerem občudujemo številne portale, portone in ohranjen vodnjak v osrednjem delu vasi. Glavni razlog obiska vasi pa je bil sprehod do Debele griže, prazgodovinskega gradišča, enega bolje ohranjenih, čeprav je videti le pas naloženega kamenja, ki pa pričajo o zanimivi zgodovini tega območja. Pa če lep pogled proti Trstelju nudi.
Za vzpon smo se odpeljali do vasi Lipa, od koder vodi klasična pot na najvišji vrh Krasa. Mi smo se za vzpon podali po nekoliko daljši poti, od koder pa smo uživali še v lepih razgledih proti zahodnemu delu tržaškega Krasa. Na grebenu smo tudi opazovali posledice nekdanjega požara v tem območju in postopno okrevanje narave. Na vrhu Trstelja pa krasni razgledi, na severni strani vse do Triglava, na južni pa proti slovenski obali. Z vrha v nekaj minutah pridemo do Stjenkove koče. Naužili smo se izredno okusnih primorskih jedi. Spust do Lipe pa je z zadovoljnimi želodčki hitro minil.
Pretežni del skupine smo si za zaključek izlet šli pogledat še grad Rihemberk nad Braniku. Ne glede na žalostno povojno usodo, pa je vsaj stolp še originalen. In vseeno skupaj z grajskim poslopjem, ki se delno obnavlja, pričara dober srednjeveški videz. Z vrh stolpa pa še lep pogled proti zahodnemu delu Vipavske doline.
