Program varstva gorske narave

vgn-1

Naravovarstvena prizadevanja, ki v širšem pomenu vključujejo tako spoznavanje, doživljanje kot varovanje naravnih prvin slovenske pokrajine, že od samih začetkov izhajajo iz gorniških vrst.

Pridružujemo se projektu “kakovostne množičnosti”, ki ga vodi in izvaja Planinska zveza Slovenije. Gre za uresničevanje zavedanja, da je vsak obiskovalec gora (še posebej pa član planinske organizacije) hkrati tudi varuh, občudovalec in raziskovalec njenega bistva.

Vsi odseki so naprošeni, da pri izvajanju vseh aktivnosti v naravi namenjajo spoznavanju, doživljanju in varovanju gorske narave posebno pozornost. Verjamemo, da lahko najboljše rezultate dosežemo z osveščanjem članstva in obiskovalcev gora.

V okviru Planinske zveze Slovenije to področje pokriva Komisija za varstvo gorske narave.

Andrej Pečjak

Dokumenti

Prvine slovenske krajine.

Planinsko društvo Domžale se je ob Mednarodnem letu gora pridružilo hotenjem Mednarodne zveze gorniških organizacij (UIAA) izraženim v Listini z vrhov in Tirolski deklaraciji.

Listina z vrhov

Tirolska deklaracija o odlični praksi gorskih športov

Na vabilo Gorniške komisije Mednarodne zveze gorniških organizacij se je septembra 2002 v Innsbrucku zbralo več kot sto vrhunskih plezalcev, alpinistov, odpravarjev, gornikov in funkcionarjev nacionalnih in mednarodnih gorniških organizacij (med njimi Kurt Diemberger, Dought Scott, Andreas Huber, Reinhold Messner, od Slovencev pa Silvo Karo, mag. Klemen Medja, Marko Prezelj in dr. Tomaž Vrhovec). Zbrali so se zato, da bi pripravili Tirolsko deklaracijo, v kateri bi povzeli dobre navade in pravila, ki naj veljajo v gorskih športih. Po dolgotrajnem usklajevanju je bil sprejet dokument, ki v prvem delu opredeljuje splošna načela, v drugem delu, pa so zbrani konkretni napotki za uresničevanje posameznih členov deklaracije. Tirolsko deklaracijo je oktobra 2002 potrdila generalna skupščina Mednarodne zveze gorniških organizacij.

Mednarodni dan gora

Organizacija združenih narodov je – opogumljena z rezultati mednarodnega leta gora, ki je potekalo leta 2002 – 11. gruden razglasila za mednarodni dan gora. Mednarodni dan gora je priložnost, da ozavestimo javnost o pomembnosti življenja v gorah, poudarimo priložnosti za razvoj gorske pokrajine in zgradimo povezave, ki bodo zagotavljale pozitivne spremembe v gorskem svetu.

Vec informacij na http://www.fao.org/mnts/intl_mountain_day_en.asp

 

 

 

Gorniška šola Planinskega društva Domžale

objavljeno ob 5. Mar 2017 v člani, Članstvo, Splošno, Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Gorniška šola Planinskega društva Domžale

Gorniška šola Planinskega društva Domžale Za koga? Za vse (načeloma namenjeno odraslim), ki so se lani in ki so letos do začetka marca na novo včlanili v Planinsko društvo Domžale, pa tudi za vse ostale (člane in nečlane). V primeru večjega števila prijav imajo društveni novinci prednost. Predvideno število udeležencev deset do petnajst. Kaj? Nekaj ključnih predavanj v prostorih društva (Kopališka cesta 4, Domžale; ob sredah od 19.30 do 21. ure) ter izlet (Velika planina) in tura (Gradiška tura), kjer bomo teorijo prelili v prakso. Izlet bo namenjen osnovnim prvinam priprave in izvedbe izleta, tura pa bo bila namenjena vzponu po zelo zahtevni poti, torej plezenje in uporaba samovarovalnega sestava. Oprema Osebna gorniška oprema: gojzarji, nahrbtnik, vetrovka/jakna, dolge hlače, pulover, rezervna oblačila, kapa, rokavice, zavitek prve pomoči z zaščitno (astronavtsko) folijo, dežnik, kos izolacijske podloge za sedenje, vrečka za smeti, osebni dokumenti. Osebna tehnična oprema: plezalni pas, samovarovalni sestav, čelada, pomožne vrvice, kompas. (Možnost izposoje društvene tehnične opreme.) Več … Izvajalci? Društveni inštruktorji in vodniki. Cena Brezplačna predavanja in izposoja tehnične opreme za nove društvene člane (sofinanciranje stroškov izleta in ture), za ostale 30 €. Zakaj? Ker smo društvo po meri gora in nam ni vseeno, kako se naši novi člani vključujejo v društvo in gorniško dogajanje. Dodatne informacije Luka Skočir, načelnik vodniškega odseka (luka.skocir@gmail.com, 031 254 597), Borut Peršolja (borut.persolja@guest.arnes.si, 041 680 217), ROK PRIJAV: ponedeljek, 13. marec 2017 do 17. ure, na info@pdd.si *** OKVIRNI PROGRAM – Prvi vozel (sreda, 15. 3. ob 19.30) Društveno življenje (Janko Vodlan) pozdrav s strani predsednika društva, kratka predstavitev dela društva po odsekih Gorništvo (Dušan Prašnikar) predstavitev slovenskega gorništva, planinske organizacije in slovenskih gora, častni kodeks slovenskih planincev – Drugi vozel (sreda, 22. 3. ob 19.30) Gremo v hribe in kaj sedaj? (Borut Peršolja) izbor cilja in poti, oprema, pred odhodom Vzpon (1) (Borut Peršolja) Začetek izleta, hoja v skupini, počitek, tempo, toplotna regulacija, spremljanje dogajanja, planinska koča – Izlet na Veliko planino (25. 3.) (Jernej Grad) Iz Stahovice čez Pasjo peč do Domžalskega doma. – Tretji vozel (sreda, 29. 3. ob 19.30) Vzpon in spust (2) (Milan Jazbec) Dosega vrha, priprava na sestop, varnost v gorah, vreme, nesreča na počiva Doživljanje po izletu (Marija Petarka) Beseda, fotografija, slika, film, splet, društveni kanali – Četrti vozel (dve temi po izbiri udeležencev) (sreda, 5. 4. ob 19.30) Orientacija v gorah (Luka Skočir) Spoznavanje in varstvo gorske narave (Borut Peršolja) Markacizem (Lojze Pirnat) Alpinizem (Milan Jazbec) Fotografiranje (Lili Jazbec) Družinsko gorništvo (Borut Peršolja) Tura na Gradiško turo (sobota, 8. 4.) (Luka...

read more

Sprejet nov Načrt upravljanja TNP za obdobje 2016 – 2025

objavljeno ob 18. Maj 2016 v Alpinistični odsek, Mladinski odsek, Športno plezalni odsek, Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Sprejet nov Načrt upravljanja TNP za obdobje 2016 – 2025

Programski dokument za trajno in učinkovito ohranjanje vrednot zavarovanega območja je namenjen tako javnemu zavodu Triglavski narodni park kakor tudi deležnikom in uporabnikom prostora, ki se jih zavezuje k uresničevanju ciljev in namenov narodnega parka. Vlada Republike Slovenije je na 86. redni seji dne 5. 5. 2016 sprejela Uredbo o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025, ki določa cilje in naloge za upravljanje narodnega parka za obdobje desetih let. Načrt upravljanja določa dolgoročne in operativne cilje, naloge ter predvidene aktivnosti za področja ohranjanja narave in naravnih virov, ohranjanja kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja poselitve in trajnostnega razvoja, obiskovanja in doživljanja ter skupnih podpornih aktivnosti za učinkovito izvajanje vseh področij. Dolgoročni cilj na področju ohranjanja narave in naravnih virov je prednostno ohranjanje ekosistemov in naravnih procesov, naravnih vrednot ter pestrosti habitatov, živalskih in rastlinskih vrst na območjih divjine in krajinske pestrosti. Za doseganje zastavljenih ciljev so predvideni ukrepi, ki bodo prispevali k vzpostavitvi kakovostnega monitoringa prostoživečih vrst in habitatnih tipov, ohranjanja naravnih vrednot, travišč, sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ohranjanja dobrega stanja voda, prepuščanja barij naravnim procesom, ohranjanja jam, melišč in skalovij ter ohranjanja območij Natura 2000 zunaj narodnega parka. Z načrtom upravljanja so načrtovani ukrepi na področju ozaveščanja o kulturni dediščini, ohranjanja nepremične kulturne dediščine in kulturne krajine, ohranjanja premične in žive kulturne dediščine. Za ohranjanje poselitve in trajnostni razvoj je pomembno, da se tudi v narodnem parku zagotovijo ustrezne bivalne, socialne in gospodarske razmere. Razvoj je pogojen s prepoznavanjem in izkoriščanjem primerjalnih prednosti narodnega parka, tako za bivanje, kakor za zaposlovanje lokalnih prebivalcev. V ospredju je trajnostna raba naravnih virov ter urejena infrastruktura in javne storitve, ki bodo olajšale življenje in delo, hkrati pa prispevale k ohranitvi poseljenosti. Načrtovani so ukrepi, ki bodo prispevali k zagotavljanju ohranjanja kmetijstva in podeželja, razvoju zelenega turizma, podjetništva in spodbudam za zaposlovanje, boljši dostopnosti javnih služb, urejeni prometni, komunalni in telekomunikacijski infrastrukturi ter k trajnostni mobilnosti, prav tako pa h krepitvi trajnostnega razvojnega načrtovanja. Na področju obiskovanja in doživljanja se bo zagotavljalo ustrezno urejeno in vzdrževano infrastrukturo in podporno okolje. Za uresničevanje zastavljenih ciljev bosta nadgrajeni mreža informacijskih točk in parkovna infrastruktura, prednostno se bodo izvajale naloge upravljanja obiskovanja, okrepile pa se bodo tudi aktivnosti na področju informiranja, ozaveščanja in kakovostnega vodenja obiskovalcev. Za uspešno delo upravljavca narodnega parka je izjemnega pomena aktivno sodelovanje z lokalnimi prebivalci ter lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Javni zavod Triglavski narodni park je v postopku priprave načrta upravljanja od februarja 2011 posvetil veliko pozornosti vključevanju strokovne in zainteresirane javnosti s pripravo forumov, delavnic, na katerih so poleg služb JZ TNP sodelovale strokovne ustanove, ministrstva, parkovne lokalne skupnosti, nevladne organizacije ter lokalno prebivalstvo, strokovna in druga zainteresirana javnost. Javni zavod Triglavski narodni park je vsebine načrta upravljanja že vključil v program dela za leto 2016.   Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016-2025 (3 MB)   Kaj pomeni Načrt upravljanja za obiskovalce gorskega sveta?   Planinstvo Planinstvo ostaja tudi v prihodnosti pomembna prostočasna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo v narodnem parku. Ob vse večji obremenitvi gorskega sveta bo treba dejavno slediti etičnim načelom glede odgovornosti do okolja in procesom vzdržnega razvoja alpskega prostora ter z ustrezno planinsko infrastrukturo, izobraževanjem in ozaveščanjem skrbeti za večjo varnost obiskovalcev gora. Splošne usmeritve: Obiskovalci se ozaveščajo o pomenu in občutljivosti visokogorskih ekosistemov ter usmerjajo v manj obremenjena in manj ranljiva območja. Obiskovalci se ozaveščajo o negativnih vplivih...

read more

Bili smo v Krakovskem gozdu

objavljeno ob 22. Mar 2016 v Varstvo gorske narave, Vodniški odsek | ni koment.

Bili smo v Krakovskem gozdu

V nedeljo – na prvi pomladni dan – smo se odpravili na prvi letošnji skupni pohod člani kamniško bistriškega območja (MDO PD KBO), torej člani planinskih društev Domžale, Kamnik, Janez Trdina Mengeš, Onger Trzin, Komenda, Blagovica in Moravče. Vreme je bilo kot nalašč za izlet, saj nas je že navsezgodaj pozdravilo sončno in toplo vreme. Zborno mesto je bilo v Domžalah in po kratkem preštevanju smo potrdili 87 udeležencev. Med vožnjo smo se pogovarjali o naravi, ki nas obdaja. Obstoj veliko rastlinskih in živalskih vrst v širšem področju Evrope je ogrožen, pri nas pa živimo sredi bujno rastočih gozdov in travnikov, pa se tega vse premalo zavedamo. V Kostanjevici nas je čakala skupinica, ki nas je vodila skozi načrtovan program. Alja Pincolič, Toni Kastelic in Dušan Klenovšek so poskrbeli, da je bil dan izvrstno zapolnjen. Najprej nas je simpatična domačinka Alja popeljala po Kostanjevici na Krki, ki premore mnogo zgodovinskih zgodb mesta na otoku. Utrip in življenje mesta sta od nekdaj tesno povezana z lesenimi mostovi nad reko Krko, ki vsake toliko mesto tudi poplavi. Takrat ostanejo čolni edino prevozno sredstvo domačinov. Mesto na južni strani obdajajo Gorjanci z izrazitimi kraškimi izviri in jamami, na severnem delu pa skoraj neprehoden Krakovski gozd, izrazito mokrišče, kjer voda zastaja na površju zaradi podtalnih plasti gline. Pripravljeni za pohod smo se preobuli v gumijaste škornje in pogumno zakoračili v gozd. Pohodniki smo se razdelili v dve skupini, da smo lažje sledili razlagam Dušana in Alje. Na področju Trstenika, kjer so tudi drstišča ščuke, je Dušan takoj našel plavčke, žabice, ki v času dvorjenja postanejo povsem modre barve. Otroci, ki so bili z nami, so bili očarani nad potjo, živalstvom in rastlinjem. Voda, blato, brvi in žabice. Kaj lepšega? Ostali smo se navduševali nad množičnim cvetenjem močvirskih tulipanov ali močvirskih logaric na mestih kjer so ravno odcvetele poljane velikih zvončkov (kronic ali turških zvončkov), čez kakšen mesec pa bodo tukaj zacveteli še poletni zvončki. Ni potrebno posebej omenjati, da so vse vrste zavarovane in zato najlepše ravno v svojem okolju. Naučili smo se prepoznati črno jelšo, pa beli gaber. Najbolj pa so mogočni hrasti, ki v gozdu kraljujejo že skoraj 400 let. Resslova pot, po kateri smo hodili, meji na  40 hektarjev velik del gozda, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat. Področje naseljuje tudi več kot sto vrst ptic in veliko število dvoživk. Opazili so gnezdišča črne štorklje, orla malega klinkača  ter žolne, detlje, sove. Naša skupina je bila prevelika, da bi imeli možnost v tišini poslušati zvoke, ki so v gozdu. Morda pa smo marsikoga vzpodbudili, da se bo tudi sam odpravil raziskovat skrite kotičke narave. Naš pohod ni bil naporen, na noben prav visok vrh nismo prišli, pa vendar smo bili vsi zelo zadovoljni. Nekaj pristno otroškega se je oglašalo v vsakem od nas. Čof, čof po vodi, pa se nihče ni razburjal. Zadnji del dneva smo preživeli na Gorjancih. V zidanici gostišča Žolnir so nam pripravili okusne in obilne malice ter postregli z domačim vinom (cviček, modra frankinja). Ko se je sonce skrilo za oblake, je bil čas, da se odpravimo proti domu. Hvala vsem za nova poznanstva, nova spoznanja in nasploh prečudovito užit dan. Več fotografij v...

read more

Naravovarstveni pohod Jezersko

objavljeno ob 26. Maj 2015 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Naravovarstveni pohod Jezersko

17. maja 2015 smo v organizaciji Odbora za varstvo gorske narave (VGN) pri MDO KBO izvedli naravovarstveni pohod na Jezersko. Namen si je bil ogledati in preveriti besede predstavnikov GG Postojna o pomladitveni sečnji pod Velikim vrhom na Jezerskem izpred treh let. Več o tematiki na gore-ljudje.si: prispevek 1 in prispevek 2. Pomladitveno sečno oz. golosek si je po treh letih sečne 17.5.2015 ogledalo 10 članov VGN, ki skupaj podajamo naslednji komentar: Naravovarstveniki Domžalsko-Kamniškega območja in kolegov iz Škofje Loke smo se odpravili na prijeten pohod pod Veliki vrh na Jezersko ter si ogledali nekdanje poseke na tamkajšnjih pobočjih. Dan je bil kot nalašč za pohajkovanje. Po zložni 2 urni hoji smo ob gozdni cesti v smeri proti plezališču videli 4 poseke gozdnih površin različnih starosti. Poseke so izvedene v pasovih različnih širin. Sečnja je bila ponekod selektivna in kjer je na poseki ostalo kaj dreves in naklon pobočja ni prehud, tam gozd živi. Korenine držijo prst in poganja podrast. Drevesa so vseh starosti in gozd se brez pogozdovanja počasi obnavlja. Na bolj strmih pobočjih, kjer se je sečnja izvedla v celoti do goloseka, so ostali oleseneli sivi štori in kupi vejevja. Nalivi in sneg so opravili svoje; na poseki ni novega drevja, niti ni rastja saj je plitko gorsko prst izpralo v dolino. Ostajajo sive skale, grušč in pesek. Večja strmina bolj izrazito kaže izprane apnence, ki še bolj očitno bodejo v oči. O podmladku in novih drevesih ni sledu. Sem in tja najdemo nizko planinsko cvetje med olesenelimi štori, ki pričajo o nekdanjem gozdu. O pogozdovanju in pomladitvi ni ne duha ne sluha… Za nameček smo ob koncu poti naleteli na zaporo ceste s cca. 4 m visoko pregrado hlodovine ob gozdnem stroju pripetem nad dolino. Seka se naprej in temu ni videti konca. Področje kliče po strokovnem ogledu in drugačnem ravnanju. Naj bo sečnja takšna, da si gozdovi lahko opomorejo in jih bo kaj ostalo še za naše zanamce. Odbor za VGN pri MDO KBO Valentina Kralj Andrej Pečjak Helena Kermauner Saša Lindič  ...

read more

Jezersko – vabilo

objavljeno ob 29. Apr 2015 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Jezersko – vabilo

Naravovarstveni pohod na Jezersko v organizaciji Odbora za varstvo gorske narave pri MDO Kamniško Bistriškega območja Pohod bomo izvedli 17. maja 2015. V Domžalah se dobimo ob 7:30, v Preddvoru (bencinska Logo) ob 8h. Razporedimo se po avtih in nadaljujemo do Jezerskega. Sledi približno eno ura hoje do planine pod Velikim vrhom, kjer si bomo ogledali goloseke in obnovo gozda. O tej temi je bilo leta 2012 precej napisanega na portalu gore-ljudje: prispevek 1 in prispevek 2. Zato je prav, da si varuhi gorske narave, gorski stražarji ter vsi, ki jih tematika varstva narave zanima, tri leta po izvedbi goloseka (trditev naravovarstvenikov) oz. pomladitvene sečnje (trditev Gozdnega gospodarstva Postojna) stvar ogledamo v živo in ugotovimo ali trditve g. Emila Kača o tem, da bodo gozd ponovno zasadili (pomladitev), držijo tudi v praksi. Prosimo, da si omenjene članke ogledate, da bo razprava lahko dovolj strokovna. Do 11:30h naj bi se vrnili na parkirišče in se odpeljali do Gorniškega centra Dava Karničarja, kjer bomo pomalicali. Davo se je pripravljen z nami pogovoriti o problematiki varstva gorske narave na Jezerskem ter o težavah, ki jih imajo domačini, ki bi radi živeli od svojega dela na zemlji svojih prednikov. Pohod se bo zaključil med 13. in 14. uro, kdor bo želel, pa bo lahko izlet podaljšal, saj je Gorniški center idealno izhodišče. Potrebna oprema: pohodniška obutev, malica iz nahrbtnika Prijave do petka, 15. maja 2015, pri Heleni Kermauner; 041 731 797. Dodatne informacije tudi pri vodji pohoda Andreju Pečjaku; apecjak@siol.net. Slika: golosek pod Velikim vrhom leta 2012, avtor A. Pečjak   Pohoda se bodo udeležili člani PD Domžale, PD Kamnik, PD Moravče, PD Blagovica, PD Onger Trzin in PD Komenda, zato je to enkratna priložnost za skupno druženje ljubiteljev narave in...

read more

Izlet po Ljubljanskem barju – poročilo

objavljeno ob 9. Okt 2014 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Izlet po Ljubljanskem barju – poročilo

Pohod po Krajinskem parku Ljubljansko barje je bila skupna akcija članov planinskih društev v okviru Kamniško bistriškega MDO. Zbrali smo se zadnjo nedeljo v septembru in se z avtobusom odpeljali do Vrhnike. Po barju nas je vodil Janez Slabe, član PD Logatec in varuh gorske narave. Z vodnikom smo odkrili skrite kotičke Ljubljanskega barja, ki jih v vsakdanji naglici vedno spregledamo. Pohod smo pričeli pri ribiški koči. Po zanimivi brvi smo prečili Ljubljanico in si ogledali ribnik, ki sicer gosti izjemno število ptic. Nastal pa je zaradi izkopavanja gline za nekdanjo vrhniško opekarno. Kar nismo videli v naravi, smo si lahko ogledali v obširni zasebni zbirki ptic tega območja. Nato pa smo le vzeli pot pod noge in se podali peš do naravnega rezervata Mali plac, kjer smo odkrili zanimivo šotno barje, edno še ohranjeno mokrišče te vrste. V bližini je tudi Jurčevo šotišče, kjer smo lahko opazovali plasti in na potipali skorajda zanje kose še ohranjene šote. Hodili smo ob strugi Ljubljanice, ki jo tam že nekaj časa več ni. Podjetni Rimljani so preusmerili tok reke in si tako omogočili dovoz cenjenega marmorja iz kamnoloma v Podpeči. Na koncu pa smo se kot planinci le zaviteli na visoko razgledišče pri sv. Ani. Pred nami se je odprl pogled na celotno Barje in še daleč vnaprej. Sestopili smo do globokega Podpeškega jezera in se v sončnem in toplem vremenu, pozno popoldan vrnili v Domžale polni novih spoznanj in vtisov prijetnega izleta.  ...

read more

Vabilo: Pohod po Ljubljanskem barju

objavljeno ob 14. Sep 2014 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Vabilo: Pohod po Ljubljanskem barju

Jesenski pohod po Krajinskem parku Ljubljansko barje, v nedeljo, 28.9.2014, v organizaciji Odbora za varstvo gorske narave pri MDO Kamniško Bistriškega območja. Dobimo se v nedeljo 28.9.2014, v Domžalah, odhod avtobusa je ob 7:30 na makadamskem parkirišču za Vele. Ljubljansko barje nam svoj največji zaklad ponuja povsem na dlani. Barjanski mozaik travnikov, njiv, gozdičev in vodotokov pestuje v svojem naročju izjemno paleto rastlinskih in živalskih vrst, ki so v sodobni Evropi že prava redkost. S pohodom bomo pričeli na Vrhniki, pri bajerju, ki služi ribičem za ribolov in ornitologom za opazovanje in obročkanje ptic. Po ogledu izjemno bogate zbirke ptic v Blatni Brezovici, bomo odšli do Malga placa, kjer lahko najdemo še nekaj ohranjene barjanske šote. Naravni rezervat Mali plac je bil včasih jezerce, kjer se je tisoče let odlagala glina in vrh nje še šota. Tako je iz jezera počasi nastalo barje. Ob strugi stare Ljubljanice bomo prehodili del poti po Barju. Odpeljali smo bomo še do Podpeškega jezera, ki je eno najglobljih jezer v Sloveniji, tam je tudi naše izhodišče za kratek vzpon na hrib s cerkvijo sv. Ane, od koder je krasen razgled po Ljubljanskem barju. Pohod je primeren za vse udeležence, tako mlajše kot starejše. Potrebujete le pohodniško obutev in malico v nahrbtniku. Cena pohoda je do 10 eur na osebo in vključuje avtobusni prevoz ter vodenje po Ljubljanskem barju. Prijave sprejema Helena Kermauner na tel. 041 731 797 ali helena.kermauner@gmail.com,  do srede, 24. septembra 2014. Pohoda se bodo udeležili člani PD Domžale, PD Kamnik, PD Moravče, PD Blagovica, PD Onger Trzin in PD Komenda, zato je to enkratna priložnost za skupno druženje ljubiteljev narave in pohodništva....

read more

Domžalski dom je prejel certifikat Okolju prijazna planinska koča

objavljeno ob 9. Feb 2014 v Domžalski dom, Varstvo gorske narave | ni koment.

Domžalski dom je prejel certifikat Okolju prijazna planinska koča

Po presoji Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije smo za obdobje od januarja 2014 do januarja 2018 prejeli certifikat Okolju prijazna planinska koča. Certifikat v obliki znaka z napisom »Okolju prijazna planinska koča«, izobešen na vidnem mestu v Domu, bo jasno sporočilo obiskovalcem, da si planinsko društvo posredno preko oskrbnika oziroma upravljavca v največji možni meri in nenehno trudi, da bi bili vplivi koče na neokrnjeno naravo okoli nje in širše čim manj moteči. Za dosego tega cilja pa igrata glavni vlogi opremljenost koče ter usposobljenost in motiviranost...

read more

Zoisova zvončnica

objavljeno ob 22. Avg 2013 v Varstvo gorske narave | ni koment.

Zoisova zvončnica

Zoisova zvončnica raste na nadmorski višini od 1500 do 2300m samo v Sloveniji (endemična rastlina naših Alp).  Ime nosi po botaniku Karlu Zoisu. Redko najdemo tako obilno preprogo cvetov Zoisove zvončnice. Navadno najdemo v skalnih razpokah le nekaj cvetov. Posneto na poti iz Presedljaja proti Konju. Za opraševanje Zoisove zvončnice morajo žužki pregristi skoraj popolnoma zaprt cvetni košek in narediti luknjico v cvet....

read more