Domžalski alpinisti okrepili svoje vrste

ni koment.
Domžalski alpinisti okrepili svoje vrste
Vse od oktobra se je peterica tečajnikov in par tečajnic spoznaval z alpinistično in plezalno tehniko. Številne skupne ture, paleta predavanj ter redne vaje vrvne tehnike so bile le priprave na sklepno dejanje letošnje alpinistične šole Alpinističnega odseka PD Domžale – na izpit, na katerem se je prav sleherni kandidat oz. kandidatka izkazal/a z visokim nivojem znanja.

 

Predmetnik alpinistične šole je obsežen in zahteven – tudi zato morajo tečajniki šolanju posvetiti kar nekaj časa. Alpinist je namreč celostni gornik, kar pomeni, da je usposobljen za gibanje v gorah prav v vseh letnih časih. Pozimi opremljen s cepini in derezami premaguje zasnežene stene, zmrznjene slapove ali pa celo kombinacijo obojega. Komur pa to ni dovolj, si lahko turo začini še z dodatkom kopnih, skalnih odsekov. Poleti oz. bolje rečeno v kopnem delu leta, pa na plezalnem pasu visijo klini, zatiči, metulji in še kakšen drug pripomoček za varno premagovanje navpičnic gora. Tem za šolo tako ne zmanjka, sploh ko dodamo še potrebna znanja o poznavanju nevarnosti, pripravi na turo, vremenu, zgodovini in razvoju alpinizma in planinstva, poznavanju gorstev, …

 

V preteklih sedmih mesecih se je z vsem naštetim ter še s čim drugim spoznala tudi sedmerica, sedaj že mlajših alpinističnih pripravnikov. Peterica zagnanih in plezanja željnih fantov ter par deklet se je oktobra vpisala v domžalsko alpinistično šolo. In ni jim bilo dolgčas. Ravno nasprotno.
ao_pdd-alpinisticna_sola_2016-drytoolying-foto_arhiv_ao_domzale ao_pdd-alpinisticna_sola_2016-begunjscica-foto_barbara_bajcer ao_pdd-alpinisticna_sola_2016-podraska_tura-foto_arhiv_ao_domzale

 

Že na začetku »šolskega leta« so spoznali osnovo alpinizma – športno plezanje. Slednje je namreč osnova, saj je osnovni način varovanja zelo podoben, predvsem pa gre za trening plezanja, torej osnovnega načina gibanja slehernega alpinista. Čez mesec dni in po praktičnih vajah na »matični« stenci je bil zbor domžalskih tečajcev že pripravljen na resnejše plezanje večraztežajnih smeri. Nekaj več kot sto metrsko steno Staničevega vrha, južnega soseda Planjave, so premagali s pomočjo ostalih članov domžalskega alpinističnega odseka, ki so sicer tudi celo leto aktivno pomagali »ravnatelju« Janezu Kosirniku pri vodenju letošnjega usposabljanja.
ao_pdd-alpinisticna_sola_2016-kredarica-foto_barbara_bajcerTako želeno prvo srečanje z zimsko tehniko je pregnalo decembrsko »indijansko poletje,« ki so ga nato raje izkoristili za zatikanje cepinov za skalo oz. t.i. drytoolingom v Češnjici ter kasneje tudi z odkrivanjem manj znanih stez in brezpotij Domžalčanom domače Velike planine. Namesto standardnega programa zimske tehnike in preventive pred snežnimi plazovi so tako vadili orientacijske sposobnosti, zvečer pa preživeli krst na zaključku domžalskega alpinističnega odseka, na katerem so člani s ponosom krstili tudi dva novopečena alpinista (uradni naziv alpinista posameznik prejme po opravljenem obsežnem republiškem izpitu). Prve zimske radosti so spoznali šele čez slabe tri tedne, ko so se gore nad Vršičem odele v snežno preobleko. Preplezali so Pripravniško grapo v Mali Mojstrovki – kakopak! Sledilo je nato še kar nekaj zimskih aktivnosti – osnove zimske tehnike so bile predstavljene na Zelenici, slabo vreme pa je nameravan vzpon na Veliki Klek (Grossglockner) prestavilo v smeri Begunjščice. Še isti dan pa je po sestopu in okrepčilu v Tržiču sledil (za večino prisotnih) turno smučarski nočni vzpon na Kredarico. Zjutraj je veter odpihnil vzpon na vrh očaka slovenskih gora.
S prihodom toplejših mesecev je prišel tudi čas za plezanje skalnih smeri. V steni Podraške ture nad Vipavo so neko aprilsko soboto odmevali zvoki zabijanja klinov, katerega je prekinjalo glasno in veselo vriskanje tečajcev in njihovih spremljevalcev ob premagovanju skalnih strmin.

 

ao_pdd-alpinisticna_sola_2016-izpit_foto_vinko_malesSeveda je bilo vmes še veliko ostalih dogodkov, katerih ne bomo posebej izpostavljali. Omenimo le, da je bilo med njimi ogromno ur namenjenih vajam vrvne tehnike na stenci plezališča na Rodici, zvrstilo se je kar nekaj predavanj, opravljenih pa je bilo tudi še nekaj tur v sklopu alpinistične šole ali pa na ravni ostalih odsekov planinskega društva Domžale. No, nekateri pa so se pridružili tudi privatnim turam članov našega ferajna (ferajn ali vseslovenska sopomenka alpinističnega odseka).
Tako je po sedmih mesecih drila le prišel ta veseli dan ali izpit alpinistične šole. Že iz naslova lahko bralci razberete, da je potekal sila uspešno. Alpijem se nam je tako pridružila sedmerica zagnanih fantov in deklet, kar je vsekakor lepo število. Kot mlajši pripravniki so sedaj stopili na pot pridobivanja izkušenj, najprej verjetno v navezah z izkušenejšimi kolegi nato pa tudi samostojno.

 

Seveda vsem želimo »dober ošvat« ter neizmerno veliko gorskih užitkov!

 

Matej Ogorevc

napiši odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja