Zasavska Sveta gora

Novoletni pohod, ki izvira v ŠD Krti in se začne na domačem pragu – v Krtini. Do kam neki lahko pridemo v enem dnevu in se imamo pri tem še fino? Naredili smo jih že kar nekaj – Črnivec, Velika planina, Krvavec, Menina planina. Kaj nam torej ostane letos? Zasavska Sveta gora! In smo šli, drugi vikend v januarju, ob 7h zjutraj smo začeli v Krtini v Zalogu pa zagrizli v hrib. Je bilo treba priti na greben, ki nas bo potem vodil prav do konca. Pri Sv. Trojici smo celo našli spomenik padlemu avionu obiskali ruševine gradu in imeli prvi postanek na Murovici. Sledil je greben Ciclja, Sv. Miklavž in končno malica v Moravškem planinskem domu. Po petih urah hoje smo jo že komaj čakali! Sledil je vzpon na Slivno in čisto na vrh Pivklja, spust k Sv. Neži in do GEOSSa. Še malo pa smo bili v Vačah, kjer nas je nekaj pohodnikov zapustilo, glavnina pa jo je mahnila naprej. Nekateri so zavili ponovno direktno na greben, do Sv. Križa, par pa nas je šlo iskat Vaško Situlo. Še mimo Cveteža in Vovš in že je padel prvi mrak. Na Zasavsko Sveto goro smo tako prišli po dobrih desetih urah hoje v temi. Povsem po planu, deset ur in deset minut za slabih trideset kilometrov in 1650 višinskih metrov! A to še ni vse! V planinskem domu smo naleteli na celotno krajevno skupnost Mlinš, ki vsako leto praznuje Novo leto na Zasavski Sveti gori. Pravo novo leto torej! Z muziko, plesom in s čisto pravim ognjemetom… Na počivanje je bilo treba še malce počakati, kar pa večine ni motilo. Naslednje jutro smo se zbudili v prekrasen dan, prekrasen! Čakal nas je le še spust do Viderge, ki smo ga kar vlekli, saj se prav nikomur ni mudilo v dolinsko meglo, a smo naš pohod na koncu le morali zaključiti. Kar je v začetku zgledalo tako presneto daleč, je bilo v resnici precej bližje. Človek drobi majhne korake, a v desetih urah pride daleč, daleč! Še več slik pa v galeriji!